Pred napovedanimi pogajanji so sindikati javnega sektorja od vlade dobili težko pričakovane številke - analize gibanja zaposlenih, mase za plače in analizo učinkov supervarčevalnega zakona. Te med drugim kažejo, da je število zaposlenih v javnem sektorju tudi v času krize raslo, rast plačne mase pa so ustavili varčevalni ukrepi.
Za določitev javnofinančnega okvirja za politiko plač v javnem sektorju, o katerem se bodo predvidoma trikrat tedensko naslednji mesec dni pogajali sindikalni in vladni pogajalci, so v izhodiščih za pogajanja, ki jih je vlada sprejela na četrtkovi seji in jih je pridobila STA, navedeni tudi podatki o gibanju števila zaposlenih v javnem sektorju in njihovih plač.
Povečevalo se je število zaposlenih v dejavnosti javnih storitev
Tako navedeni podatki statističnega urada kažejo, da je število zaposlenih v sektorju država od leta 2006 vsako leto nekoliko naraščalo, predvsem na račun zaposlenih v dejavnosti javnih storitev. Enako kažejo tudi podatki Ajpesa, kjer število zaposlenih izračunajo na podlagi opravljenih ur. Je pa zato od leta 2009 padalo število zaposlenih v zasebnem sektorju - v letu 2009 celo za 6,3 odstotka, medtem ko je število zaposlenih v javnem sektorju po tej metodologiji naraslo za 1,2 odstotka. Lani je Ajpes zabeležil polodstotno rast v javnem sektorju, v zasebnem pa 1,9-odstotni padec.
V letu 2012 se je v obdobju do vključno maja število zaposlenih še vedno povečevalo, od junija dalje pa upadalo, kar je, kot je navedeno v izhodiščih, v pretežni meri pripisati učinkom varčevalnega zakona.
V sektorju država se je od začetka krize tako število zaposlenih povečalo za okrog 10.000, skupno število zaposlenih v Sloveniji pa se je zmanjšalo za 66.800, je zapisano v gradivu.
Z varčevalnim zakonom do prihranka več kot 100 milijonov evrov
Po plačni reformi, ki jo je izpeljal takratni minister za javno upravo Gregor Virant, so v letu 2008-2009 zabeležili relativno visoko rast plač v javnem sektorju, medtem ko je bila v letih 2010-2011 zaustavljena. Leta 2012 pa je bila zaradi varčevalnih ukrepov negativna. Nominalna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju je torej v letu 2008 znašala deset odstotkov, v letih 2010 in 2011 0,2 odstotka lani pa minus 2,2 odstotka.
Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet lani, je učinkoval le v drugi polovici leta. Analiza zaključnih računov za leti 2011 in 2012 kaže, da so v letu 2012 prihranili 117,3 milijona evrov, od tega pri bruto plačah 60 milijonov evrov, pri regresu za letni dopust pa dobrih 47 milijonov.
jebemti, vse politične opcije se spravljajo na javno upravo, verjetno jim tako ukazuje evropa
svetovalci, sekretarji,.... Saj bo narod plačal...
Virant je s svojo kvazi plačno reformo prizadejal mnogim toliko krivic in zadeve tako zapletel, da jih nobena vlada za tem ni odpletla. Na silo izsiljena slaba plačna reforma. In škodljivec se vrača na kraj škode, da bo še… ...prikaži več še naprej uničeval ... in tudi on, za svoje slabo delo in katastrofalno reformo ni bil sankcioniran. (Zagotovo pa bo na prvih volitvah.)Strinjam se, da mora JS nositi enakovredno in vzporedno z GS breme krize - a to na primeren način. Velika večina zaposlenih v GS je mnenja, da so plače v JS visoke - pa temu ni tako! Ne vse! Kuharica, medicinska sestra ali policist ne delajo samo 8 ur/dan od pon do petka. Tu so nočne, prazniki, nedelje... za vse to so plačani = nič!Vlada naj vzame več tistim, ki več imajo in na tak način porazdeli breme. Seveda se to ne bo zgodilo. Gospoda sebi ne bo odrezala sorazmerno večjega kosa kruha, bodo pa narodu razlagali, da je tako najbolj prav in koristno za državo. Tako, kot bodo na položajih ostali svetoval