1980. “V teh letih nočnega dela, saj telefon deluje vse dni v tednu od 19. do 7. ure zjutraj, ko so stiske najtežje obvladljive, so svetovalci odgovorili na več kot sto tisoč klicev ljudi na robu obupa,” o 30. obletnici delovanja prvega kriznega telefona ne le v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, pove ustanoviteljica Onja Grad Tekavčič s Psihiatrične klinike Ljubljana.
Onja Grad TekavčičV času, ko je težko prisluhniti drugemu, je telefonska pomoč v duševni stiski zanesljiva opora posamezniku.
“Klic v duševni stiski je postal ustanova s poslanstvom, ki poleg svetovalne opravlja tudi izobraževalno in preventivno vlogo,” meni varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, sicer tudi sama predavateljica novim svetovalcem.
“Ljudje kličejo zaradi partnerskih in družinskih stisk, ob nasilju in alkoholu v družini, zaradi šolskih ali službenih neuspehov, osamljenosti, duševnih stisk, depresivnosti in zaradi misli na samomor. Vsi so dobili takojšnjo in ustrezno pomoč,” je prepričana Grad Tekavčičeva.
V nasprotju z drugimi podobnimi telefoni in pomočjo, kjer delujejo prostovoljci, imajo svetovalci na kriznem telefonu izobrazbo medicinske, psihološke ali pedagoške smeri ter specialna znanja, “poleg tega pa tovrstno delo zahteva tudi veliko mero strpnosti, človeške topline in spoštljivosti do soljudi”.
