Civilna iniciativa Prijatelji Triglava je na samem vrhu najvišje slovenske gore ob Aljaževem stolpu protestirala proti selitvi stolpa v Planinski muzej.
Na protestu se je zbralo več kot sto ljudi, ki so prišli s tem namenom in še vsaj toliko rednih
obiskovalcev, je povedal predstavnik iniciative
Igor Zlodej. Kot je poudaril,
"stolp mora ostati gor, to sploh ni dilema".
Simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja |
|
Stolp na Triglavu je leta 1895, potem ko je za pet goldinarjev poprej kupil vrh Triglava in Kredarico, postavil takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Stolp je imel štiri manjša okna, visok je bil 1,90 metrov, v premeru pa je meril 1,25 metra. Narejen je iz debele pocinkane pločevine, prvega pa je izdelal Anton Belec. Postavljen je na betonske temelje in ozemljen s strelovodom. 9. septembra 1999 je bil z odlokom države razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. |
"Vsi pa so se lahko prepričali, da je Aljažev stolp v dobrem stanju, da ni tako slab, kot se govori," je poudaril Zlodej.
"Če so kolikor toliko razumni ljudje v PZS in v gradbenem odboru za planinski muzej, potem bodo morali ugotoviti, da Alježev stolp sodi edino na Triglav in nikamor drugam. Ne morejo se igrati s temi stvarmi, to je tako, kot da bi se igral s čustvi Slovencev," meni predstavnik civilne iniciative Prijatelji Triglava.
