Ukrep Ljubljanske borze

Ljubljanska borza je zaradi krize uvedla 20-odstotno omejitev gibanja tečajev pri vstopni kotaciji trga delnic, investicijskih kuponov in delnic investicijskih družb. Za to so se odločili, "da bi zagotovili zadostno koncentracijo naročil za ustrezno oblikovanje tržnih tečajev". Od danes bo tako v neprekinjenem načinu trgovanja stanje delno odprtega trga trajalo med 15 in 20 minut, v avkcijskem načinu trgovanja pa bo trajalo stanje delno odprtega trga 20 minut.

Evropske borze so današnje trgovanje po večdnevnem padanju tečajev začele pozitivno, a so se v popoldanskem času obarvale v rdeče. Proti koncu trgovanja je najpomembnejši newyorški indeks Dow Jones izgubil 678 točk ali 7,33 odstotka in pristal na najnižjem nivoju v zadnjih petih letih. Najbolj so bile na udaru delnice Forda (-19,55), GM (-30,25 odstotka) in Morgan Stanleyja (-25,65 odstotkov). Delnici Forda in GM sta padli zaradi skrbi vlagateljev, da bo kriza vplivala na manjše povpraševanje po avtomobilih. Vrednost delnice GM je dosegla najnižjo vrednost v 58 letih, delnica Forda pa najnižjo vrednost v 25 letih. Delnica Morgan Stanleyja pa je padla zaradi ugibanj, kaj se bo zgodilo z devetimi milijardami, ki naj bi jih vodilna japonska banka Mitshibushi UFJ vložila v banko.

Angleški FTSE 100 je tako do konca trgovanja izgubil 52 točk (-1,21 odstotka), francoski CAC 40 je izgubil 54 točk (-1,55 odstotka), nemški DAX pa 126 točk (-2,53 odstotka).

Znižanje obrestnih mer in napoved Japonske, da bo finančnemu trgu zagotovila nadaljnjih 40 milijard dolarjev, je prineslo nekaj spodbud na azijski borzi v Tokiu. Potem ko je tokijski borzni indeks Nikkei v sredo doživel najhujši padec (skoraj za 10 odstotkov) v več kot 20 letih, je večino današnjega trgovanja preživel v zelenem območju, pod izhodišče pa je zašel v zadnji uri trgovanja in tam ostal. Trgovanje je končal pri vrednosti 9157,49 točke, kar je 45,83 točke oziroma 0,5 odstotka manj kot v sredo. V rdečem je končal tudi kitajski indeks CSI 300, njegova vrednost ob zaključku trgovanja je bila 1,4 odstotka nižja kot včeraj. Hongkonški indeks Hang Seng je pridobil 1,79 odstotka.

Ljubljanska borza v zelenem

Glavni delniški indeks ljubljanske borze SBI 20 je današnje trgovanje zaključil rahlo pod navidezno mejo 5.500 indeksnih točk, pri 5481,74 točke, in se glede na izhodišče povzpel za 4,64 odstotka.

Trichet: Ne pretiravajte
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je, potem ko so v sredo delnice na ameriških in evropskih borzah kljub usklajenemu delovanju centralnih bank, ki so znižale obrestne mere, spet strmo padle, svetovne finančne trge pozval, "naj se zberejo, saj pretiran pesimizem ni pameten" . Zatrdil je, da tudi v času velikih finančnih pretresov obstajajo elementi za vzpostavitev zaupanja.

ECB je v sredo obrestno mero s 4,25 odstotka znižala na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka pa za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka. V akciji znižanja obrestnih mer so sodelovale še britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotne točke.

V ZDA manj prijav za brezposelnost

V ZDA se je v tednu do 4. oktobra zmanjšalo število prijav za podporo pri brezposelnosti za 20.000 na letno prilagojeno raven 478.000, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo.

Banke bodo še propadale
V ZDA se medtem ukvarjajo s posledicami krize, ki jih kljub 700 milijard dolarjev vredni državni injekciji ne bo mogoče preprečiti. Ameriški finančni sekretar Henry Paulson je včeraj opozoril, da bo kljub 700 milijardam v ZDA še vedno propadlo nekaj bank. Prepričan je, da se finančna kriza ne bo končala tako hitro, minilo pa bo tudi še nekaj tednov, preden bo lahko ameriško finančno ministrstvo začelo odkupovati slabe terjatve v skladu s finančnim načrtom, ki so ga v ZDA sprejeli prejšnji teden.

Islandija tone vse globlje v krizo
Islandski premier Geir Haarde , ki je na začetku tedna opozoril na morebitni državni bankrot zaradi kritičnega stanja v islandskem finančnem sektorju, je včeraj ocenil, da bo okrevanje po finančni krizi na Islandiji trajalo več let. Njegov komentar sicer prihaja sredi poplave nespodbudnih novic iz te otoške države, med katerimi je najava islandske centralne banke, da opušča trud, da bi branila tečaj 131 islandskih kron za en evro. Zadnji sklenjeni posli s krono so se namreč opravljali pri tečaju 340 kron za en evro, medtem ko je bilo še pred enim mesecem za evro potrebno odšteti 122 evrov. Zaradi krize se je islandska vlada odločila, da prekine poslovanje na borzi do ponedeljka.

Islandija je nacionalizirala tri največje banke v državi. © Reuters

Vlada je medtem že nacionalizirala tri največje banke v državi – Kaupthing, Glitnir in Landsbanki, zaradi česar je prišla v spor z Veliko Britanijo, saj je zamrznila poslovanje v dveh britanskih podružnicah. Vlada je že prenesla večino domačega premoženja Landsbanki v ločen subjekt, ki se bo imenoval New Landsbanki in bo v celoti v državni lasti. Ta bo prevzel vse islandske vloge omenjene banke ter večino njenega premoženja, povezanega z islandskimi projekti.

Islandske banke so zaradi velike širitve v tujino proti koncu 20. stoletja zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, njene posledice pa bodo čutile tudi druge banke po Evropi.

Nacionalizacija tudi v ZDA
Britanska vlada je včeraj napovedala delno nacionalizacijo največjih britanskih bank, za katero bo namenila do 50 milijonov funtov (64 milijard evrov oziroma 87 milijard dolarjev). V načrt so vključene banke Abbey, Barclays, HBOS, HSBC, Lloyds TSB, Nationwide Building Society, Royal Bank of Scotland in Standard Chartered. O nacionalizaciji bank kot enem od možnih ukrepov pa po poročanju New York Timesa razmišljajo tudi v ZDA.

Neomejeno jamstvo dobra odločitev

Banke NKBM, Abanka, Unicredit in Raiffeisen odločitev države, da jamstvo za bančne in hranilniške vloge zviša z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, ocenjujejo kot dobro. V bankah zaenkrat tudi ne opažajo večjih težav komitentov pri odplačevanju posojil.

Tudi Švica bo krvavela
Kriza, kot kaže, ne bo prizanesla niti Švici, ki se prav tako bori proti globalnemu bančnemu pretresu. "Švicarski finančni center bo krvavel," napoveduje bančni strokovnjak na visoki šoli v St. Glenu Beat Bernet. Prepričan je, da bo treba misliti tudi na zdaj nepredstavljivo možnost, da lahko propade tudi največja švicarska banka in upraviteljica premoženja UBS, ki je že na začetku meseca napovedala odpuščanje več tisoč uslužbencev.

(Ne)okuženost slovenskih bank
Slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sta prepričana, da razlogov za paniko ni in da je stanje v slovenskih bankah stabilno. Nekateri poznavalci pa pravijo, da je slovenski bančni sistem okužen, vendar ne zaradi lastništva vrednostnih papirjev propadlih ameriških finančnih institucij, kot se to dogaja v nekaterih tujih bankah, temveč zaradi nepremišljenega posojanja denarja za menedžerske odkupe. Na trhlih temeljih bi se lahko znašla predvsem NLB in NKBM, ki sta bili v posle Boška Šrota in Igorja Bavčarja najbolj vpleteni. "Mislim, da se bodo tako imenovane tovarišijske hobotnice kmalu znašle v zelo resnih težavah glede zmožnosti odplačevanja kreditov, tako da lahko pričakujemo resne težave, ki bodo okužile slovensko bančništvo in po drugi strani povzročile resne težave v teh podjetjih," je za komercialno televizijo Pop TV včeraj povedal Bernard Brščič z ekonomske fakultete.