Slovenija
22101 ogledov

Stroka šokirana: Nekaj bo treba spremeniti

Dijaki v srednji šoli
Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2022 na področju matematične in naravoslovne pismenosti dosegli nadpovprečne rezultate, pri bralni pismenosti pa so pod povprečjem OECD.

Slovenski 15-letniki so na vseh treh področjih: matematični in naravoslovni pismenosti ter pri bralni pismenosti dosegli nižje rezultate kot leta 2018. "Rezultati niso razveseljujoči, vendar se s takim trendom soočajo tudi druge države OECD," pravi Jasna Rojc, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Rojc poudarja, da so v izobraževalnem sistemu potrebne spremembe, da pa so glede tega, kako ravnati, negotovi. "Strah pred spremembami je upravičen, ker zaletavati se ne smemo."

Slovenski 15-letniki so na tem področju dosegli 485 točk, kar je značilno več od povprečja OECD, ki je bilo 472 točk. Ob tem pa Slovenija beleži negativen trend, saj so 15-letniki leta 2018 dosegli 509, povprečje OECD pa je bilo takrat 489 točk. Podobno je tudi na področju naravoslovne pismenosti, kjer so 15-letniki s 500 točkami (leta 2018 so dosegli 507 točk) nad povprečjem OECD, ki je 485 točk (v letu 2018 je bilo 489 točk).

Znanja ne znajo uporabiti v življenju

Problematičen je tudi odnos do znanja naših 15-letnikov oziroma samozavest, ko pride do priložnosti za uporabo znanja v praksi. "V primeru matematike so najbolj gotovi pri reševanju enačb, ko pa se soočijo s potrebo v konkretni življenjski situaciji, je njihova samozavest nižja," ugotavlja Rojc. "V ospedje je treba postaviti proces učenja in odpiranje priložnosti, da učenci in dijaki začnejo poglabljati znanje, proces učenja, ki ne temleji ne toliko na količini znanja kot na kakovosti znanja."

 V raziskavi je sodelovalo 83 držav, v Sloveniji pa 6721 dijakov iz 296 izobraževalnih programov, in sicer poleg vseh srednješolskih programov še 52 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih.

"Imamo preveliko število ciljev in standardov znanja, premalo pa poglabljanja znanja za doseganje višjih ravni znanja," se strinja Vinko Logaj, direktor ZRSŠ. Logaj meni, da bi morali učitelji dobiti drugačna didaktična priporočila, ki bodo usmerjena k večji aktivnosti učencev in dijakov za doseganje bolj poglobljenega znanja. 

Stroka šokirana: Nekaj bo treba spremeniti

Na področju bralne pismenosti je Slovenija v primerjavi z letom 2018, ko je dosegla 495 točk (povprečje OECD v letu 2018 je bilo 487), zdrsnila pod povprečje OECD. Tokrat je Slovenija dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti. V letu 2018 jih je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, v tokratni raziskavi je ta delež padel na 74 odstotkov.

Slaba bralna pismenost je tista šibka točka našega šolskega sistema, ki so jo doslej skušali sanirati z več urami materinščine. "Podatki pa kažejo, da tukaj ni neposredno korelacije, spremeniti bo treba strategije poučevanja in bralna pismenost mora postati naloga vseh učiteljev," pravi Rojc. 

"Dogaja se večja zgodba"

Največje razlike nastajajo v primerjavi med gimnazijskim izobraževanjem in srednjim poklicnim izobraževanjem. Primerjava znotraj posameznih izobraževalnih programov je pokazala, da se je najbolj znižal povprečni dosežek tistih, ki obiskujejo program gimnazije.

"Rezultati so nekoliko kontekstualno specifični po epidemiji, ampak to ni edini razlog. Dogaja se večja zgodba. Rezultati kažejo nedvomno na upad znanja. Kaže pa se tudi, da je treba narediti nekaj na področju socialno-čustvenega blagostanja dijakov in učiteljev," pravi Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave PISA v Sloveniji s Pedagoškega inštituta. 

Naši dijaki namreč poročajo o precej nižji kakovosti odnosov s profesorji na šoli, 15 odstotkov se jih počuti, da jih profesorji ustrahujejo. 14 odstotkov dijakov je poročalo, da se v šoli čutijo izločene, 16 odstotkov se jih počuti, da so čudni in odveč, 11 odstotkov pa jih poroča, da se počutijo osamljene. 18 odstotkov jih je poročalo, da so najmanj nekajkrat na mesec izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, devet odstotkov jih doživlja, da se nekajkrat na mesec iz njih norčujejo.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 34
  • egi 19:03 05.december 2023.

    Res cudno, ane … ze precej let nazaj nismo vedeli zakaj bi pridobljeno znanje uporabljali, ker to znanje ni bilo nikoli vkomponirano v zivljenjske situacije ampak je bilo zgolj piflanje brez neke osnove. Sedaj je razlika samo to, da je ...prikaži veče svet sel s tehnologijo prevej naprej, solstvo caplja nekje zadaj in uci stare prijeme, ucenci pa se vedno nimajo pojma za kaj bi pridobljeno znanje uporabili in se ni iz njihovga casa - danes, tu, sedaj

  • rd2dmk2 17:28 05.december 2023.

    berem komentarje in si mislim kako je uspel SLO tak tehnološki napredek, da je pol SLO že ... ZA LUNO. ja učitelji so krivi. ja malo morgen. krivi ste VI . ta stari, ki ste preleni vzgajat otroke v normalne ...prikaži večne ljudi, hočete imet same genije in odličnjake, in potem težite v šolah kot stekli psi. za čist vse. če mulc premikasti učitelja, je pač imel telovadbo, samo se je zmotil pri urniku. ja nerodno je ko se v šoli je treba učit Prešernovo Vrbo, ko jo pa zapoje Kreslin, je pa mladina takoj za.

  • Avatar Leon
    Leon 16:31 05.december 2023.

    Otrokom v prvem razredu podeliti tablice naj začnejo čivkati .