Poleg vladnih strank bodo novelo zakona podprli tudi Logarjevi Demokrati, nasprotovali mu ne bodo niti v NSi, v SDS pa želijo dodatna pojasnila na njihova stališča.
"Učitelji bodo še pod večjim stresom!"
S predlogom novele zakona o osnovni šoli pa se med drugim omejuje uporaba elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. "Tukaj piše, posebej se določi, da mora šola o pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov. Tukaj nas je strah, da bodo spet šole prepuščene vsaka sebi, da bodo določile ta postopek, pod črto, da se uvaja dodatna, po našem mnenju morda nepotrebna birokratizacija na tem primeru," pravi poslanec SDS Tomaž Lisec.
Novela zakona uvaja omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, da je uporaba mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela. To pomeni, da učenci v šolah ne bodo smeli uporabljati mobilnih telefonov, razen v primeru pedagoških aktivnosti.
Novela prinaša tudi novosti glede vzgojnih ukrepov. Pojem vzgojnega ukrepanja se s predlogom zakona oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti oziroma ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena.
"Iz prakse vemo, da imajo že sedaj tako ravnatelji kot posamezni učitelji probleme oceniti, kdaj so pravi trenutki, da se posameznemu učencu da vzgojni ukrep. Po branju dikcije členov, ki to opredeljujejo, bodo v praksi še naprej ostale posamezne odločitve na ravnateljih in na učiteljih. Ostali bodo isti problemi, ko bodo starši rekli, saj veste, naš pa že ni tak, učenci bodo rekli, jaz tega nisem naredil in ta začarani krog se bo verjetno kljub dobri intenci, verjetno v praksi nadaljeval," so ocenili v SDS.
Prešolanje brez soglasja staršev
Novela zakona bo omogočala izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje preostalih udeležencev, tako da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja. Vzgojni opomini bodo veljali 12 mesecev, po treh vzgojnih opominih pa bi šola učenca lahko prešolala brez soglasja staršev. "Primeri v praksi kažejo, da včasih sámo prešolanje je morda samo ena manjša skrb za šolo, ki tega otroka prešola v drugo šolo in seveda na drugi strani ena skrb več za šolo, kamor ta otrok potem tudi pride. Skratka gre le za to, katera šola bo dobila problematične otroke v takšnem ali drugačnem stanju, ali gre za fizične, psihične ali kakšne druge probleme, ki so predpogoj za prešolanje," opozarja Lisec.
Zakon predvideva dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulturne organiziranosti za učence, ki so pripadniki romske skupnosti. "V zakonu se tudi predvideva podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Tukaj bomo v Poslanski skupini SDS z zanimanjem poslušali oziroma prebirali mnenja Zakonodajnopravne službe, da ne bomo zašli na ustavno sporna spolzka tla," pravi Lisec.
