Predlogi. Pridobili smo interni dokument Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL), iz katerega je razvidno, da v luči padca malega dela na referendumu pripravljalo različne predloge o ureditvi študentskega dela.
Z anketo bodo zdaj merili razpoloženje v vodstvu organizacije in nato oblikovali končno različico predloga. Na Šoulu zato poudarjajo, da v dokumentu "niso vsebovana uradna stališča, saj je proces oblikovanja šele v teku". Na Šoulu zato tudi ne želijo komentirati posameznih rešitev, kakršne so uvedba enotne evidence dela, kaznovanje kršiteljev, omejevanje urnih postavk in plačevanje v pokojninski sklad.
Na ministrstvu za delo pravijo, da so bile te stvari "večinoma že zajete v zakonu o malem delu, čemur pa so predstavniki študentske organizacije odločno nasprotovali".
"Težko se bomo pogajali"
Na ministrstvu menijo, da bo študentsko delo treba urediti, a "trenutno pogajanja s predstavniki študentov na to temo ne potekajo". Dodajajo, da pričakujejo njihove predloge za ureditev vprašanja, "ki so jih napovedali, pa še ne posredovali". Na Študentski organizaciji Slovenije pravijo, da po padcu referenduma od ministrstva niso prejeli nobene pobude za urejanje te problematike. Pristavljajo, da se bodo "v prihodnje zelo težko pogovarjali z ministrom, ki je bil leto in pol popolnoma nedovzeten za socialni dialog in ni upošteval predlogov civilne družbe".
Nekaj ključnih poudarkov iz predlogov ljubljanske študentske organizacije za ureditev študentskega dela
• Kdo bo lahko opravljal študentsko delo? Šoul bo raziskal, ali vodstvo podpira možnost, da bi lahko delali vsi študenti ne glede na starost, kot možnost pa se omenja tudi omejitev pri 28 letih. Upravičenost do študentskega dela bi lahko vezali tudi na dodatne pogoje, kot so učni uspeh, znesek prejetih štipendij, premoženjski cenzus in povezava dela z vsebino študija.
• Kdo bi posredoval delo? Šoul v predlogu dopušča tako pridobitno kot nepridobitno posredovanje študentskega dela. Razmišlja tudi, kako bi kril stroške posredovanja. Predlaga koncesije ali zaračunavanje pavšalnih zneskov od dveh do petih evrov na napotnico. Še vedno se ni odpovedal zamisli, da bi delo posredovali obstoječi študentski servisi, a razmišlja tudi o drugih rešitvah.
• Kako bi nadzirali delo? Nadzor želijo povečati z novo evidenco študentskega dela, ki bi lahko omogočala, da se davkariji oziroma inšpektoratu za delo prijavljajo vsi, ki zaslužijo več kot 500 evrov na mesec. Predlagajo tudi strožji nadzor inšpektorjev. Agencije za začasna dela naj bi inšpektoratu za delo vsak dan pošiljale podatke o študentskem delu. Med predlaganimi sankcijami za kršitve omenjajo odvzem pravice do opravljanja študentskega dela in denarno kazen. Predlagajo še uvedbo študentske delovne knjižice, v katero bi se zapisovala vsa dela, ki jih študenti opravijo.
• Kolikšen bo zaslužek? Na Šoulu razmišljajo, da bi lahko zakonsko uredili urno postavko, pri čemer razmišljajo tako v smeri minimalne kot maksimalne postavke. Razpravljajo tudi o tem, da bi morali študenti del zaslužka obvezno oziroma prostovoljno plačevati za pokojninsko oziroma invalidsko zavarovanje. Prispevek bi lahko plačeval tudi delodajalec.
