'Ta del zgodovine ne sme biti pozabljen'

V Ljubljani je na prvem evropskem kongresu izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945 nekaj tisoč zbranih v športni dvorani Tivoli uvodoma nagovoril predsednik republike Danilo Türk, pokrovitelj kongresa. Türk je v govoru opozoril na velik pomen ohranjanja spomina na tragično obdobje druge svetovne vojne.

	Podobno usodo delimo z mnogimi drugimi evropskimi narodi, zlasti z vami, ki ste danes med udeleženci tega kongresa. Z vami delimo tudi prepričanje, da ta del zgodovine ne more in ne sme biti pozabljen. Danilo Türk

Slovenci so se morali za to, da so obstali kot narod in je Slovenija danes uspešna članica evropske družine narodov, v svoji večstoletni zgodovini izogibati številnim čerem, je spomnil predsednik. "Uporniški duh malega naroda" se je zmogel upreti tudi fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni, ko je bilo slovensko ozemlje "prepojeno s krvjo" tistih, ki so se, organizirani v Osvobodilni fronti, uprli okupatorjem.

" S svojim obstojem, aktivnim delovanjem vaših društev in druženjem, kakršno je današnje, zagotavljate, da bo spomin na to najbolj tragično obdobje evropske zgodovine ostal živ opomin za vse čase. S tem pošiljate tudi jasno sporočilo vsem tistim, ki bi radi zgodovino pisali na nov način, zgodovinska dejstva in resnico pa potvorili ali zlorabili tudi v priložnostne politične namene, " je še nadaljeval Türk.

Govor predsednika republike © BOBO

Ob koncu govora se je predsednik republike zahvalil Društvu izgnancev Slovenije, organizatorju današnjega kongresa v Ljubljani, ki že vrsto let pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina na obdobje druge svetovne vojne in si prizadeva za uveljavitev pravic žrtev vojnega nasilja. Udeležencem kongresa pa je zaželel uspešno delo "v tem dnevu spomina, solidarnosti in prijateljstva med narodi".

Čas celi rane, ne izbriše pa spomina
Udeležence, ki so danes v Ljubljano prišli iz vrste držav, je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković in poudaril, da Ljubljana s ponosom gosti današnji kongres. Sledil je nagovor in referat predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič , ki je izrazila zadovoljstvo, da se bodo lahko danes bolje spoznali in izvedeli več o svoji skupni usodi kot žive priče strahot druge svetovne vojne. "Čas je zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato bomo danes od tukaj sporočili vsem voditeljem Evrope in sveta, naj storijo več, da se kaj takega, kot smo doživljali mi, ne bo več ponovilo," je še dejala Žnidaršičeva.

Društva iz več držav
Referatu Žnidaršičeve je sledil referat borca za pravice slovenske manjšine v Italiji Sama Pahorja z naslovom "Primorski izgnanci", sicer pa bodo danes v Tivoliju prisluhnili še referatom vodij delegacij društev izgnancev in beguncev iz Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Rusije, Francije, Avstrije, BiH, Hrvaške in Srbije ter predstavnikov iz Nemčije, med katerimi je tudi župan mesta Rudolstadt. Kongresa se udeležujejo tudi predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in kuratorija iz sklada Spomin, odgovornost in prihodnost iz Berlina.