Tako lahko zahtevate vračilo denarja!

"Za to obstaja pot, ki je sicer odvisna od volje prekrškovnega organa in državnega tožilstva. Vendar ocenjujemo, da bodo ob tako očitni nezakonitosti izdanih odločb tokrat spoštovali pravni red in vložili pobude, ki jih boste predlagali," ugotavljajo v odvetniški pisarni Krašek in dodajajo: "Če se pri prekrškovnih organih (torej Policiji in inšpektoratih, ki so množično izdajali očitno nezakonite odločbe) to vsaj za zdaj ne zdi zelo verjetno, pa je to pri državnemu tožilstvu drugače."

Vsak, ki je plačal globo, mora poslati pobudo za vložitev predloga za odpravo odločbe o prekršku oziroma plačilnega naloga na prekrškovni organ in če ta zahteve ne bo vložil, nato o tem obvestiti državno tožilstvo. Prekrškovni organ mora navodilo tožilcev spoštovati, poudarjajo v odvetniški pisarni Krašek, kjer so pripravili tudi vzorca za oba dokumenta. Prvi je na voljo na tej povezavi, drugi pa na tej. 

Profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc pa dvomi, da bodo zaradi odločitve ustavnega sodišča izrečene kazni padle-

Ustavno sodišče se po njegovem mnenju ni odločilo za razveljavitev zakona, saj bi s tem povzročilo pravno praznino in popoln kaos. Prav tako je le ugotovilo neustavnost sicer ne več veljavnih odlokov, in sicer z učinkom razveljavitve, kar bo imelo pomembne posledica na nezmožnost uveljavljanja povračila glob.

Tako kazni, izrečene na podlagi vladnih odlokov, izhajajočih iz zakona o nalezljivih boleznih, ki so že postale pravnomočne in so bile plačane, ostajajo. Ne da se jih spet odpirati, je pojasnil Zagorc. "Taka odločitev tako lahko vpliva samo na še nepravnomočne zadeve," je dodal.

Epa

Ustavni pravnik pa vidi težavo v današnjem odzivu predstavnikov vlade na odločitev ustavnega sodišča, ki so se povsem neposrečeno izgovarjali na dejstvo, da so zakon sprejele že prejšnje vlade. Zagorc se zato sprašuje o iskreni pripravljenosti oblastnikov, da bodo zakon o nalezljivih boleznih pravočasno uredili.

Vlada bi morala sodelovati z državnim zborom ter zakon pravočasno spremeniti. S tem bi namreč pokazali, da zares vsi spoštujejo ustavo, je dodal pravnik.

Ob tem je poudaril, da če je bil zakon o nalezljivih boleznih pomanjkljivo napisan v času, ko nismo imeli izkušnje s stoletno epidemijo, se še to da nekako razumeti. V zadnjem letu, ko pa to izkušnjo še kako občutimo na lastni koži, pa je težko opravičiti nesposobnost politike, da prilagodi zakonske podlage novi realnosti. "Ko si enkrat doživel pandemijo in veš, da je dejansko možna, je treba v zakonodaji jasno spodbujati tudi načela pravne države, vključno z načelom zakonitosti. Ravno zato, da obstajajo demokratični mehanizmi nadzora nad delom vlade, ki je na tem področju na žalost pogrnila na izpitu," je še pojasnil.

Covid-19, Slovenija, policija, nadzor, občine Epa

Po pravnikovih besedah smo v Sloveniji v letu epidemije covida-19 imeli situacijo, da se je vlada obnašala, "kot da sme početi vse. To pa je nevzdržno. Vloga načela zakonitosti je prav ta, da se vzpostavijo vsebinski okviri, kaj sme vlada početi. V času izrednih razmer se lahko vzpostavijo tudi drugi mehanizmi nadzora nad delom vlade. Mi pa smo dokazano bili v situaciji, ko vlada ni imela dobro kalibriranega kurza," je dejal Zagorc. Izpostavil je, da to dokazujejo tudi na ustavnem sodišču že razveljavljeni pravni akti. "Omejevanje gibanja na občine ali prepoved gibanja iz države nista imela nobene zveze s stroko ali realnostjo. To je bil tipičen signal, da je nekaj narobe," je dodal.

Ob tem je opozoril še na dejstvo, da je ustavno sodišče šele po več kot letu dni od razglasitve epidemije sprejelo to odločbo, kar jasno priča o preobremenjenosti ustavnega sodišča. "Treba je delati v smeri, da se bo lahko ustavno sodišče ukvarjalo res s temeljnimi pravnimi problemi. Ne pa, da ga še dodatno obremenjujemo, kot se je storilo z zadnjo zakonsko spremembo, ko se je še razširilo njegove obveznosti, namesto da bi jih previdno ožili," je dodal.