Pandemija je poleg zdravstvene povzročila tudi finančno krizo, katere posledice čutimo še danes. Kako je vse to vplivalo na zadolženost gospodinjstev po svetu, so na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za sledenje spremembam v dolgu gospodinjstev (za vsa posojila, ne samo za hipoteke) s spremembami finančnih sredstev po gospodinjstvih (to vključuje gotovino, prihranke, lastniški kapital, življenjsko zavarovanje, delnice in pokojninske sklade) raziskovali na portalu Compare Market in prišli do zanimivih ugotovitev.
Stephen Zeller, ki je na portalu vodja oddelka za finance, je pojasnil, da življenjski stroški po vsem svetu naraščajo, zato lahko nekatera gospodinjstva občutijo resen finančni pritisk. "Imeti finančna sredstva pomeni, da imate rezervni načrt, ki vam bo pomagal preživeti, če vse drugo odpove," je dejal in dodal: "Nasprotno, če bi država opazila povečanje dolga brez pomembnih izboljšav finančnih sredstev povprečnega gospodinjstva, bi ta skupina lahko občutila večji finančni stres z malo manevrskega prostora."
Katerim državam kaže najbolje?
Irska je zabeležila največji padec dolga gospodinjstev, a tudi močno povečanje finančnih sredstev. Od leta 2019 do 2021 se je povprečni dolg zmanjšal za 19 %, povprečna finančna sredstva gospodinjstev na prebivalca (merjeno v ameriških dolarjih) pa so se povečala za 17 %. Drugi državi, v katerih se je zadolženost gospodinjstev močno zmanjšala, finančna sredstva na prebivalca pa povečala, sta Latvija in Slovenija. Latvija je imela 7-odstotno zmanjšanje dolga in 22-odstotno rast finančnih sredstev, Slovenija pa 5-odstotno zmanjšanje dolga in 19-odstotno povečanje finančnih sredstev na prebivalca.
Medtem ko so se v vseh državah povečala finančna sredstva, se je v večini držav povečala tudi raven dolga. Največji porast je imela Mehika s 17 %, sledijo Slovaška s 14 % ter Madžarska in Južna Koreja z 10 %. Španija in Avstralija nista opazili nobene spremembe v stopnjah dolga, opazili pa sta rast finančnih sredstev – 7 % za Španijo in 17 % za Avstralijo. Države z največjim povečanjem vrednosti svojih finančnih sredstev (ne glede na to, kako so se stopnje dolga spremenile) so bile Litva s 35 %, Danska s 30 % in ZDA s 26 %.
Zeller ugotavlja, da najboljše kaže Latviji, glede na razmerje med zadolženostjo in premoženjem, ker je imela ta država večje povečanje finančnih sredstev na prebivalca kot Irska, medtem ko je imela še vedno velik padec ravni dolga – zlasti v primerjavi z drugimi državami z večjim povečanjem finančnih sredstev. Latviji po tem izračunu sledita ZDA in Slovenija.
Tako kot Latvija sta obe državi zabeležili pozitivno povečanje denarnih sredstev na gospodinjstvo, medtem ko so se povprečne ravni dolga zmanjšale. Na dnu lestvice je bil Luksemburg, ki je zabeležil nizko rast finančnih sredstev z 8 %, medtem ko se je dolg povečal za 4 %, kar je bilo običajno povečanje za več držav. Slabo so se odrezale tudi Portugalska, Avstrija in Madžarska.
Gre za del celotne slike
Stephen Zeller sicer ugotavlja, da so te številke le del celotne slike, vendar zagotavljajo reprezentativen pregled stanja v posamezni državi.
"Moramo vedeti, da opazujemo spremembe v povprečnem dolgu in vrednosti finančnih sredstev gospodinjstev, da bi ugotovili, kdo je med pandemijo najbolj napredoval," pravi Zeller, ki dodaja, da kljub temu težko rečemo, da ima povprečen človek v Luksemburgu več težav kot v Mehiki ali Latviji. Navsezadnje ima Luksemburg eno najvišjih povprečnih plač v OECD. "Šlo je za obdobje velikih sprememb in vlade po vsem svetu so se trudile izvajati ekonomske politike, da bi zaščitile svoje gospodarstvo," je pojasnil.
Dodal je, da na celotno finančno sliko vpliva tudi visok porast cen nepremičnin.
In kaj imam jaz kot navaden državljan od te ugotovitve?
Glede na vsebino pričakujem še mnenje up.imen @lojs,@soljatar ipd..Slabo uro časa imajo za komentar. Potem zaključijo dnevno, delovno obvezkost na Trstenjakovi.
Statistika je kurba, če postavlja državo, ki je dolžna 33 000 milijard dolarjev na kakršnokoli pozitivno lestvico..