Kljub silovitemu nasprotovanju zdravniških organizacij, opozicije in rimskokatoliške cerkve, zadnje ankete javnega mnenja kažejo, da bo zakon, ki omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, na referendumu podprt. Zanj naj bi glasovalo okoli 60 odstotkov volivcev. Vendar bo odločilni faktor glede izida referenduma volilna udeležba.
Da bi zakon padel, ga mora na referendumu zavrniti več kot polovica udeležencev teh pa ne sme biti manj kot 339.205 volivcev oziroma vsaj petina volivcev. Če zakon pade, državni zbor leto dni po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
"Zakon lahko pokoplje neudeležba podpornikov"
Drugi dan predčasnega glasovanja, to je potekalo v torek, sredo in četrtek, je glasovalo 13.125 volivcev oziroma 0,83 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh predčasnega glasovanja je glasovalo skupaj 22.433 volivcev oziroma 1,42 odstotka vseh volilnih upravičencev. Prvi dan se je predčasnega glasovanja udeležilo 9308 volivcev oziroma 0,59 odstotka vseh volilnih upravičencev.
"Prvi dan predčasnih kaže na uresničevanje manj verjetnega, a ne nemogočega scenarija. Po moji oceni je razmerje ZA: PROTI med udeleženci precej drugačno od tistega, ki ga kažejo ankete. Podpornikov zakona PPKŽ je sicer res več, a ta zakon lahko pokoplje ravno njihova neudeležba," pravi analitik Andraž Zorko iz Valicona.
Prvi dan predčasnih kaže na uresničevanje manj verjetnega, a ne nemogočega scenarija. Po moji oceni je razmerje ZA : PROTI med udeleženci precej drugačno od tistega, ki ga kažejo ankete. Podpornikov zakona PPKŽ je sicer res več, a ta zakon lahko pokoplje ravno njihova neudeležba. https://t.co/QaeIBljI3l
— An dr. Až Zorko (@Andrazus) November 19, 2025
Predvolilno kampanjo pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sicer zaznamujejo zelo polemične razprave in številne manipulacije. Več tukaj. V kampanji sodeluje 33 organizatorjev, med katerimi so parlamentarne in zunajparlamentarne politične stranke ter pravne in fizične osebe. Večina sodelujočih zakonu nasprotuje, podpira ga devet organizacij.
Zakon, ki je bil spisan na osnovi predloga Srebrne niti, je bil sprejet v parlamentu s 50 glasovi za in 34 proti. Pred tem je poleti 2024 potekal posvetovalni referendum, na katerem je možnost predčasnega prostovoljnega končanja življenja podprlo 54,89 odstotka volivcev.
Sporno vpletanje verskih skupnosti
Zakonska pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne zagovarjanja smrti nad življenjem, niti ne reklamira zastrupljanja bolnikov, kot navajajo Aleš Primc in njegovi privrženci. Gre za manipulacije, s katerimi skušajo nasprotniki zakona na volišče spraviti čim več volivcev. Zakonu borbeno nasprotuje tudi rimskokatoliška cerkev, ki vernike h glasovanju proti poziva na mašah, preko plakatov agitira na volivce in celo organizira prevoze na volišča. Ker gre za organizirano kampanjo, čeprav Cerkev uradno ne sodeluje v kampanji, je zavezništvo Moje življenje, moja pravica Nadškofijo Ljubljana prijavilo na inšpektorat.
Proti namernemu končanju življenja so se izrekle tudi druge verske skupnosti, od islamske, evangeličanske, pravoslavne, do judovske.
"Večina, ki se odloči za prostovoljno končanje življenja, je izobražena in socialno vključena"
Nasprotniki zakona opozarjajo, da bi zakon lahko vodil v zlorabe in pritisk na ostarele in nemočne. Ocenjujejo, da bi bila asistenca pri umiranju lažji izhod kot vlaganje v paliativo. Podporniki zakona medtem zagovarjajo pravico posameznika, da se o svojem koncu življenja odloča sam. Zavezništvo Moje življenje, moja pravica, ki združuje vladne stranke, in društvo Srebrna nit, argument, da bi bolniki hoteli končati življenje, ker čutijo, da so breme svojcem, zavrača. "Empirične raziskave v resnici kažejo nasprotno. Večina tistih, ki se odločijo za prostovoljno končanje življenja, so izobraženi, socialno vključeni ljudje, ki imajo dobro podporno mrežo. Ne odločajo se za smrt zaradi občutka bremena, temveč iz želje po ohranitvi nadzora nad lastnim življenjem," so zapisali.
Med podporniki zakona so koalicijske Svoboda, SD in Levica, neparlamentarni stranki Pirati in Nič od tega. Med pravnimi osebami zakon podpirajo Inštitut Danes je nov dan, društvo Srebrna nit in Ekološka zadruga z. b. o., med posamezniki v kampanji pa Miha Kordiš.
Zakon ne vključuje evtanazije
Zakon uvaja možnost asistiranega samomora, ne pa evtanazije v klasičnem pomenu, ko nekdo aktivno povzroči smrt druge osebe na njeno zahtevo. Pri pomoči pri samousmrtitvi gre za to, da nekdo osebi na njeno zahtevo priskrbi sredstvo, s katerim bo oseba sama končala svoje življenje. Smrtonosno učinkovino tako bolnik ali zaužije ali pa si jo vbrizga sam.
Zakonu nasprotuje opozicija, neparlamentarne stranke SLS, Demokrati, Fokus, Zeleni Slovenije in Glas upokojencev. Med pravnimi osebami so proti v Gibanju za otroke in družine, Združenju slovenskih katoliških zdravnikov, Društvu Gibanje za življenje, Zavodu za pastoralno dejavnost Pridi.com, društvu Usidrani, društvu Družinska pobuda, društvu Dominicus, Le SKUPAJ, zavodu Iskreni ter v Zvezi organizacij civilne družbe Slovenije. Med fizičnimi osebami v kampanji zakonu nasprotujejo Aleš Primc, Metka Zevnik, Anda Perdan, Gregor Prosen, Tomaž Planinšek, Ivana Šošter in Valerija Bužan.
Pravico do prostovoljnega predčasnega končanja življenja zakon daje odraslim bolnikom z neozdravljivo boleznijo, ki trpijo neznosne bolečine in nimajo možnosti okrevanja. Postopek je lahko odobren, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja. Pravice do predčasnega končanja življenja nimajo bolniki z duševno boleznijo.
Na državni volilni komisiji (DVK) so ocenili, da bo referendum stal okoli 6,7 milijona evrov.
Postopek pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vključuje številne varovalke, končno odločitev pa po pogovoru pacienta z lečečim zdravnikom sprejme petčlanska komisija. Pacient si lahko v vsakem trenutku premisli. Zdravniki imajo možnost ugovora vesti.
...temveč iz želje po ohranitvi nadzora nad lastnim življenjem..., se še komu zdi ta misel brez repa in glave? Kako naj človek, ki je naredil samomor ima nadzor nad lastnim življenjem ? On je mrtev in nima več nadzora niti… ...prikaži več on niti kdo drug. Da ne bo pomote, sem za, ampak ta zakon je poln lukenj kot sito za moko. Najbolj zaskrbljujoče je, da ne potrebujejo podpisa pacienta, da ne obvestijo sorodnikov, da se v mrliški list vpiše lažen vzrok smrti. Tole mi smrdi po zlorabi.
Jaz bolj trpim pri Golobu in in Rdečimi razbojnikom in tej gnili vladi!!!
Verske skupnost, se nimajo kaj oglašati. Pač ko pride čas, naj za hude bolečine svojih vernikov sami poskrbijo. Naj molijo, mogoče jih ozdravijo.