Slovenija
4763 ogledov

Takšno leto na borzah pričakujejo poznavalci

Niti ljubljanska borza se ni mogla izogniti negativnim vplivom svetovne finančne
1/3
Žurnal24 main
"V letu 2020 pričakujemo zmerno pozitivno, a rahlo podpovprečno globalno rast delniških tečajev. Ta bo v našem najverjetnejšem scenariju precej nižja kot v lanskem letu in bo znašala okoli 7 odstotkov," pričakuje Marko Bombač, vodja analiz v NLB Skladih.

"Donosov, kot smo jih videli v letošnjem letu, realno ne gre več pričakovati. Kljub vsemu pa bi delniške naložbe lahko prinesle zmerno rast polovične dolgoročne zgodovinske povprečne donosnosti oziroma 5 odstotkov. Upoštevajoč zakonitosti in poznavanje zgodovine pa mora biti vlagatelj v delnicah v vsakem trenutku biti pripravljen na popravek v razponu do 20 odstotkov (nazadnje v ZDA ob koncu decembra 2018)," opozarja Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec v Generali Investments.

"Po našem mnenju bo krepitev gospodarske rasti v okolju nizkih obrestnih mer najbolj blagodejna za evropske delnice. K optimizmu vlagateljev glede Evrope bodo pripomogle tudi nekaj višje spodbude Kitajske, s čimer bo želela zaustaviti upočasnitev tamkajšnje gospodarske rasti, ki je upadla na 27 letno dno. Hkrati so tudi vrednotenja evropskih delnic znatno bolj ugodna od denimo ameriških. Poleg vsega omenjenega smo naklonjeni tudi bankam, posebno evropskim. Slednje zopet govori v prid evropskim delnicam, saj imajo banke v vodilnem indeksu evropskih delnic visoko utež, višjo kot v ZDA. Vrednotenja evrskih bank so namreč blizu najugodnejših v zadnjih 20 letih, imajo lepo 5,6-odstotno dividendno donosnost, morebitna rast srednje- in dolgoročnih obrestnih mer pa bi bila pozitivna tudi za prihodnje dobičke bank," svetuje Bombač.

Potancial tudi še na domačem trgu

Tudi na domačem trgu v NLB Skladih še vidijo potencial. "Kljub lepi donosnosti slovenskih delnic v zadnjih nekaj letih za leto 2020 ostajamo optimisti. Če se uresniči naš najverjetnejši scenarij, da se bo globalna gospodarska rast v prihodnjem letu okrepila, potem bo to pozitivno tudi za slovensko gospodarstvo in vsaj nekatere od slovenskih borznih družb. Poleg tega so za vlagatelje v okolju nizkih obrestnih mer privlačne tudi visoke dividendne donosnosti, vrednotenja slovenskih borznih družb pa so nižja, kot so na razvitih trgih. Pri slednjem velja sicer izpostaviti, da je deloma razlog za to tudi v določenih specifičnih dejavnikih," pravi.

Leto 2019 je bilo na borzah eno najboljših v zadnjih desetletjih, delnice so zrasle za okrog 30 odstotkov. Na Ljubljanski borzi so delnice zrasle za 15 odstotkov, skupaj z dividendami je bil donos 22-odstoten. "Ob pogledu v drobovje indeksa lahko vidimo kar velike razlike v donosnosti posameznih delnic. Vlagatelji, ki v portfelju niso imeli delnic Krke, NLB in Save Re, ne morejo biti zadovoljni z letom 2019. Prav nasprotno, delničarji Telekoma in Luke Koper, podjetij, kjer škarje in platno drži v rokah država, so letos utrpeli ogromne izgube," opozarja Grega Meden, samostojni upravitelj v Generali Investments.

Ti vlagatelji bodo obsojeni na realno ničlo ali še manj

Borza | Avtor: Profimedias Profimedias

"Vlagatelji v varne evrske naložbe bodo po našem mnenju v prihodnjem letu skoraj zagotovo obsojeni na realno, najbrž pa tudi nominalno, negativne donosnosti," opozarja Bombač.

Tudi v Generali Investments menijo, pri obvezniških naložbah upoštevajoč trenutne napovedi kaj več kot pozitivne ničle ne gre pričakovati.

Pred nami je leto, ki prinaša ameriške predsedniške volitve. Predsednik Trump bo zelo verjetno naredil vse, da ameriška ekonomija ostane močna in posledično donosen tudi kapitalski trg. V kombinaciji s precej sproščeno monetarno politiko in pozitivnimi premiki na področju trgovinskega dogovora s Kitajsko, smo lahko optimistični.

Matej Tadej Jerman, Generali Investments

"Upoštevajoč trenutna vrednotenja, »zrelo« fazo monetarnih ciklov, pričakovane rasti dobičkonosnosti, »odprte« geopolitične zadeve in razmere na denarnem trgu, bi predlagal zmerno uravnoteženo sestavo oziroma oblikovanje naložbene strategije v nevtralni poziciji upoštevajoč osebne preference posameznika. Kot primer nevtralnega uravnoteženega vlagatelja (nevtralno izhodišče predstavlja 50 % delnic in 50 % obveznic ter denarja): Delež delnic naj predstavlja od 40 % do 50 % portfelja. Ob pojavu prvega večjega popravka (beri znižanje cen na borzah za vsaj 10 do 15 %) pa bi ob upoštevanju takratnih razmer predlagal povečanje delniške uteži od 60 % do 70 %. Večji kot bo popravek, večji naj bo premik v smeri delniške sestave. Trenutno bistveno večje konservativnosti za dolgoročnega vlagatelja ne bi predlagali,« svetuje Jerman. 

"V skladu s teorijo in optimizacijo tveganja bi predlagal čim boljšo globalno delniško razpršitev s poudarkom na delnicah ZDA, zanimive pa so lahko tudi delnice EU in Kitajske," še dodaja Jerman.

Nadaljevanje zaostritve z Iranom lahko vodi do razprodaj

"Če Trump kljub dobri kondiciji ameriškega gospodarstva v prvi polovici leta ne bi pridobival na podpori, potem obstaja možnost, da močno zaostri svojo retoriko tako glede Kitajske in Hongkonga kot tudi Irana ter si tako skuša dvigniti podporo ... Tak scenarij bi vnesel strah na kapitalske trge in povzročil razprodajo delnic ter selitev v bolj varne obvezniške naložbe," so NLB skladi opozorili že v decembrskih Analitskih pregledih.

Vlagatelji naj se zavedajo, da investiranje v delnice pomeni soudeležbo v globalni ekonomiji ter gospodarskemu napredku in ne špekulacije. Poznavanje osnov delovanja ekonomij naj bo osnova za razumevanje delovanja, nihaji so bili in bodo tudi v prihodnje kar je potrebno sprejeti. Strah pred vsesplošnim kolapsom delnic pa bi pomenil vsesplošni razpad ne samo delnic ampak ekonomije in vsakdana, ki ga poznamo. 

Matej Tadej Jerman, Generali Investments

Prihodnje leto bodo centralne banke zadušile rast

"Po znižanju obrestnih mer v lanskem letu, kar je botrovalo k pozitivni donosnosti obvezniških naložb, je potencial za dodatno znižanje zelo omejen. Ob izboljšanju gospodarskih obetov v kombinaciji z ohlapno denarno politiko pričakujemo celo rahel dvig obrestnih mer na srednjem in daljšem delu krivulje, kar posledično dodatno zmanjšuje privlačnost obvezniških naložb, zlasti dolgoročnih," meni Bombač.

"Optimistični potrošniki so sicer že v letošnjem letu skrbeli za nadaljevanje rasti globalnega gospodarstva, vendar v zadnjih mesecih tudi proizvodni sektor znova kaže znake življenja. Hkrati so podporo gospodarstvu napovedali tudi centralni bankirji, ki bodo v prihodnjem letu ohranili ohlapno denarno politiko in so celo pripravljeni dovoliti oziroma si želijo višje inflacije. Tvegane naložbe oziroma delnice bodo v tem okolju, torej hitrejše gospodarske rasti in ohlapne denarne politike, solidna naložba. Leta 2021 pa pričakujemo. da bodo zaradi čedalje močnejših inflacijskih pritiskov centralne banke prisiljene bolj agresivno poseči po dvigih obrestnih mer, kar bo v prvi polovici leta 2022 zadušilo gospodarsko rast," pričakuje Bombač.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.