Tekma za veliko nagrado - eno izmed dveh evropskih agencij, ki se po odhodu Velike Britanije selita z Otoka - se začenja. Za obe se skupno poteguje kar 22 od 27 držav. Kako bo izgledal boj?
Vse ponudbe, ki so jih morale države odati do konca julija, bo najprej - do 30. septembra - ovrednotila Evropska komisija, nato pa bodo oktobra o njih države razpravljale na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta (50. člen).
Kriteriji, na podlagi katerih bodo države odločale, med drugim obsegajo dovolj velike in ustrezno opremljene pisarniške in konferenčne prostore, ustrezno frekvenco letalskih povezav vključno z medcelinskimi destinacijami, zadostne hotelske in nastanitvene kapacitete za obiskovalce agencij, dovoljšnje število mest za otroke zaposlenih na šolah z mednarodnim programom. Poleg teh kriterijev bo pri odločanju ključna ocena o ugodnosti posamezne ponudbe, upoštevati pa je treba tudi prednost držav, ki še nimajo sedeža evropske agencije.
Od novih stavb do brezplačnega najema za naslednjih 20 let
Za manjšo agencijo Evropski bančni organi (EBA) se poteguje osem držav, med tem ko se za večjo nagrado v obliki sedeža Evropske agencije za zdravila (EMA) poteguje kar 19 držav. V boj se za nobeno od agencij se niso spustile le baltske države (Litva, Latvija in Estonija) ter Madžarska in Slovenija.
Za večjo agencijo EMA poteka še posebej hud boj, saj je v njej kar 890 zaposlenih, poleg tega pa gostiti tudi okoli 3.600 strokovnjakov letno na različnih kongresih in izobraževanjih. Finska je tako že razkrila, da so pripravljeni agencijo preseliti še dobre pol leta pred izstopom Velike Britanije, Danska pa je med drugim ponudila brezplačen najem prostorov in oprostitev vseh prispevkov za naslednjih 20 let. Malta pa med drugim napoveduje, da bo agenciji zgradila povsem novo stavbo.
Z agencije Eurocomm-PR, ki zastopa Dunaj, pa so nam sporočili, da bi Avstrija agenciji EMA za 25 let oddala poslopje v zameno za simbolično ceno enega evra, nudijo pa jim možnost izbire med dvema stvabama.
Njihovo prizadevanje za sedež ene ali druge agencije pa je mogoče upravičiti tudi z izračunom avstrijskega Inštitut za napredne študije (IHS), ki navaja, da bi selitev agencije EMA na Dunaj za državni BDP v obdobju petih let pomenila rast v višini milijarde evrov. V enakem obdobju bi to zagotovilo tudi okoli 9.000 dodatnih delovnih mest. Druga - manjša - agencija EBA bi v petih letih pomenila za 0,2 milijarde evrov višji BDP in okoli 1.700 novih delovnih mest.
Kaj lahko iztrži Slovenija?
Na novembrskem zasedanju bodo države glasovale o vseh predlogi, razen če bo katera od držav članic kandidaturo umaknila.
Najprej bodo članice glasovale o lokaciji gostovanja Evropska agencija za zdravila in šele nato o lokaciji Evropskega bančnega organa, saj lahko država v skladu s pravili, ki so jih sprejele države, sprejme le eno od agencij. Glasovanje bo tajno, države pa bodo lahko glasovale tudi zase. Če bo treba, bo sledilo več krogov glasovanj, kjer zagotovo ne bo manjkalo lobiranje in prav tudi bi lahko Slovenija, ki ne bo glasovala zase, poskusila iztržila, kakšno uslugo ali dve.
V prvem krogu glasovanja bo imela vsaka država šest točk, od tega so tri namenjene prvi izbiri, dve drugi in ena točka tretji izbiri. Za zmago bo država morala zbrati tri točke od vsaj 14 držav članic. Če bo potreben tretji krog, bodo države glasovale o dveh lokacijah, ki sta prejeli največ glasov.
Vlado, ki se je odločila, da ne bo kandidirala, je treba odstaviti. A znajo teli na vladi sploh kaj razmišljat?
Pri nas so dopusti, zato te stvari niso interesantne...
S tem so dokazali, da se jim v bistvu ne gre za delovna mesta in zaposlenost na nivoju, ampak spodbujajo zgolj zaposlitve na delovnih mestih, ki prinašajo predvsem minimalne plače oz. do povprečne. Dajte se spomnit to na volitvah.