V Sloveniji se ljudje, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo v celoti vključiti v skupnost, pogosto znajdejo v institucionalnem varstvu. Primer, ki ga je nedavno na Facebooku razkrila Pravna mreža za varstvo demokracije, odpira vprašanja o zakonitosti in upravičenosti omejevanja temeljnih pravic teh oseb. V enem od varovanih enot v Sloveniji je bilo celo v hišnem redu zabeleženo, koliko časa lahko varovanci uporabljajo internet, telefon ali imajo obiske.
Poleg tega primera je skupina slovenskih raziskovalcev nedavno objavila poročilo o varovanih oddelkih, v katerem so razkrili, da naj bi v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki po svojih značilnostih ustreza definiciji varovanih oddelkov, otroke in mladostnike dnevno privezovali – tudi ponoči, ko spijo in ne ogrožajo nikogar. Najmlajši otrok v tej enoti je star 11 let. Ob tem se zagovarjajo, da to počnejo, ker "uporabljajo posebne varnostne ukrepe". Ti ukrepi pa po mnenju raziskovalcev kršijo nacionalno zakonodajo in mednarodne konvencije o človekovih pravicah, pravicah otrok in oseb z ovirami. Zakonodaja takšnih ukrepov za otroke in mladostnike v socialnovarstvenih zavodih namreč sploh ne predvideva.
Internet in obiski so človekova pravica
Pravna mreža za varstvo demokracije je opozorila na primer osebe, ki je bila s sodbo nameščena v varovano enoto Doma Nine Pokorn Grmovje v Žalcu. Hišni red je močno omejeval dostop do interneta, uporabo računalnikov in telefonske pogovore. V Pravni mreži za varstvo demokracije so opozorili, da je oseba imela možnost komunikacije le v dveh kratkih časovnih intervalih dnevno, obiski pa so bili omejeni na eno uro na dan: "Po hišnem redu so bili telefonski pogovori in uporaba osebnega računalnika dovoljeni le dopoldne med 9. in 10. uro ter popoldne med 15. in 16. uro. Obiski so bili omejeni na eno uro dnevno."
Takšne omejitve so bile uvedene brez sodnega nadzora, kar je v nasprotju z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da lahko o takih omejitvah odloča le sodišče, ki mora pri tem upoštevati nujnost in sorazmernost ukrepa. Tudi sodišče mora pri tem upoštevati, da je omejitev dopustna le, "če je to nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim". Pravica se lahko omeji le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, in se mora izvajati z najmilejšim ukrepom ter v najkrajšem možnem času (prvi odstavek 13. člena ZDZdr). Zakon o duševnem zdravju v 12. členu še določa, da je treba osebi v času obravnave zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V drugem odstavku tega člena so izrecno navedene tudi komunikacijske pravice, ki predstavljajo konkretizacijo ustavno zagotovljene pravice do človekovega dostojanstva ter svobode izražanja.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so nam pojasnili, da se lahko omejitve uporabe osebnih telefonov oziroma osebnega računalnika izvedejo v primerih, ko je ocenjeno, da njihova uporaba predstavlja škodo za stanovalca oziroma poseg v pravice drugih stanovalcev (na primer po 22:00 uri – zaradi zagotavljanja možnosti počitka), pri čemer sta telefon in računalnik, ki ju zagotovi izvajalec na varovanem oddelku, dostopna vsem stanovalcem.
Primer je zato obravnaval tudi Varuh človekovih pravic. Ugotovljeno je bilo, da je zavod deloval samovoljno, saj za tako hude omejitve ni imel pravne podlage. Po prejetju prijave je zavod prenehal s kršitvijo.
Obiski in komunikacija prek interneta sta izredno pomembni, saj osebam v pridržanju omogočajo stik z zunanjim svetom. "V obravnavanem primeru je bila ta komunikacija še posebej ključna, saj je šlo za glasbenika in umetnika, ki lahko le z dostopom do interneta uresničuje svojo pravico do umetniškega ustvarjanja ter promovira svoja glasbena in vizualna dela," so nam povedali na Pravni mreži za varstvo demokracije.
Ljudem z ovirami ne sme biti nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost
Slovenija je že leta 2008 podpisala Konvencijo o pravicah invalidov, ki izrecno prepoveduje prisilno zapiranje oseb zaradi njihove invalidnosti. V 14. členu konvencije je določeno, da invalidom ne sme biti nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost. Vsak odvzem prostosti mora biti v skladu z zakonom, invalidnost pa v nobenem primeru ne sme biti razlog za odvzem prostosti. Odbor Združenih narodov za pravice oseb z invalidnostjo je pripravil tudi smernice glede 14. člena v dokumentu z naslovom Guidelines on the right to liberty and security of persons with disabilities, kjer so jasno sporočili, da je treba 14. člen razumeti kot prepoved vsakršnega odvzema prostosti ljudem z invalidnostjo zgolj zaradi njihove invalidnosti – tudi kadar se ta odvzem utemeljuje z dodatnimi kriteriji, kot so "nevarnost zase in za druge".
Konvencija v 19. členu jasno določa, da je treba ljudem z ovirami omogočiti doseganje in ohranjanje največje mogoče samostojnosti ter polno vključenost in sodelovanje na vseh življenjskih področjih. Ta člen govori tudi o tem, da si lahko vsakdo, ne glede na oviranost, izbere s kom in kje bo živel.
Evropska komisija in Združeni narodi so Slovenijo večkrat pozvali k dezinstitucionalizaciji in vzpostavitvi pravnega okvira, ki bi omogočal večjo vključenost oseb z invalidnostmi v skupnost. Žal zakonodaja v Sloveniji kljub večkratnim opozorilom stroke še vedno omogoča prisilno zapiranje ljudi zaradi njihove dejanske ali domnevne prizadetosti. Že obstoj varovanih oddelkov in nasploh socialnovarstvenih zavodov, v katerih ljudje prebivajo večji del svojega življenja, pravzaprav ni v skladu s konvencijo.
"Prav zato je še toliko bolj nujno, da trenutna vlada nemudoma sprejme dopolnitev zakona o socialnem varstvu in uredi storitev 'podpora v skupnosti', ki bo nadomeščala institucionalno varstvo. Takšna nova storitev bi Sloveniji omogočila, da vstopi na zemljevid držav, ki se proaktivno lotevajo zmanjševanja kapacitet za ljudi z oviranostmi," za Žurnal24 pravijo na Pravni mreži za varstvo demokracije.
Ljudje na varovanih oddelkih imajo sicer poleg možnosti pritožbe, ki jo v praksi zaradi nedostopnosti informacij in slabše obveščenosti redko izkoristijo, v skladu z ZDZdr pa imajo na voljo tudi zastopnika za področje duševnega zdravja. Za nadzor na področju varovanih oddelkov je sicer pristojna Socialna inšpekcija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
V času kovida je janša uvozil kup nekih zdravnikov in inženirjev. Naj delajo v domovih že če vlečejo socialno pomoč. Isto velja za vso golazen prijavljeno na zavod
Prav je, da so pravice v zaporu omejene. Če je bil storilec neprišteven in se ga da v zavod namesto v zapor, je prav, da tam (v zavodu) zanj veljajo enaka pravila kot če bi bil zaprt v zaporu.