Več sonca, manj oblakov. Mile zime brez lopate in debelih oblačil, dolga poletja ter septembrska dopustovanja. To so nekatere od prijetnih posledic podnebnih sprememb, ki smo se jih hitro navadili in jih sprejeli odprtih rok.
Manj smo veseli, ko nam toča uniči pridelek, razbije avtomobile in streho ali močan naliv odnese bolnico Franjo. Razočarani smo nad krajšo smučarsko sezono, polno umetnega snega, žalostni ob krčenju Triglavskega ledenika ter pretreseni ob nepotrebnih žrtvah, ki jih je povzročilo neurje v Železnikih.
To so po napovedih strokovnjakov šele začetki posledic podnebnih sprememb, ki so ali še bodo prizadele vsa živa bitja na planetu – ne glede na kraj bivanja ali premoženje. Prej ali slej bo doletelo čisto vse in čas je že, da se tega začno zavedati tudi politiki in mogotci, ki iz ozadja narekujejo tempo.
Političnih obljub o varstvu okolja je vedno preveč, dejanj pa nikjer. V ospredju so še vedno gospodarske prioritete, napačne odločitve na njihov račun pa nas bodo grdo kaznovale. Tudi gospodarstvo ni imuno na podnebne spremembe, žičničarji imajo izgubo že pet let.
Prihodnost
Ob uresničitvi srednjega scenarija izpustov lahko do konca tega stoletja v Sloveniji pričakujemo dvig temperatur med 3 in 3,5 stopinje Celzija, preberemo na spletnih straneh Arsa. Najizraziteje se bodo ogrela poletja, in sicer od 4 do 4,5 stopinje Celzija. Poletja bodo od 15 do 20 odstotkov bolj suha, pozimi pa bo za deset odstotkov več padavin.
Številke so grozljive, kaj bodo doprinesle, pa prepuščam vam in vaši domišljiji.
