"Takšen otrok bo problematičen za družbo," in "takšna ureditev bo prispevala h kakovosti družbe," je bilo slišati v Državnem zboru, kjer je potekala javna razprava o novem družinskem zakoniku. Največ polemik je ravno glede pravice istospolnih partnerjev do posvojitve.
38 razpravljavcev, med njimi številni strokovnjaki, še vedno vztrajajo vsak na svojem. Da sta moška in ženska vloga pomembni za otrokov razvoj, meni psihoanalitik Roman Vodeb. "Lahko sočustvujem z lezbijkami, ki ne bodo imele otrok, bistveno bolj pa sočustvujem z otroki, če v prvih treh letih ne bodo doživeli vloge matere in če v času ojdipovega kompleksa ne bodo doživeli očetovske avtoritete," pravi Vodeb.
Nasprotno pa je sociologinja Tanja Rener mnenja, da predlog novega družinskega zakonika nikomur ničesar ne jemlje, ampak celo daje. Družino ustrezno definira, predvsem pa je definicija kratka in jedrnata in ne izključuje istospolnih partnerjev. Kot pravi, biološka starša nista nikakršno zagotovilo za starševsko razmerje.
Novo pojmovanje družineMinister za delo, družine in socialne zadeve Ivan Svetlik je v uvodu razprave dejal, da zakonik spreminja pojmovanje družinske skupnosti in s tem ne izključuje nobene oblike družinske skupnosti. Po njegovem mnenju bo tradicionalna družina ostala dominantna družinska skupnost.
Svetlik napovedal referendum
|
|
Če bo vlada pri tem predlogu (posvojitvah otrok s strani istospolnih partnerjev) vztrajala, so
opozicija in nekateri posamezniki že napovedali možnost referenduma, več kot dvotretjinjsko
nasprotovanje takšnem predlogu kažejo tudi nekatere javnomnenjske raziskave.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je medtem napovedal, da bo referendumska zahteva, če bo vložena, prav gotovo poslana v ustavno presojo. |
Deljena mnenja podmladkov
Pred javno prestavitvijo mnenj so v Mladem forumu, Mladi liberalni demokraciji in Zares aktivnih pozvali k strpnosti in dialogu v nasprotju z demoniziranjem in populizmom, ki sta pogosto prisotna, ko se razpravlja o uresničevanju načela univerzalnosti človekovih pravic za vsakega posameznika izmed nas.
"V treh podmladkih ocenjujemo, da izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih partnerjev pomeni napredek Slovenije na področju spoštovanja osnovnih človekovih pravic, hkrati pa zakonodajo smiselno prilagaja dejanskemu stanju na področju družinskih razmerij," so zapisali v podmladkih in dodajajo, da posamezni državljani ne smemo in ne moremo odločati o pravicah sodržavljanov na podlagi njihovih drugačnih osebnih okoliščin, saj bi nas to vrnilo v preteklost.
Da podmladki vladajoče koalicije ne vedo, kaj so otrokove pravice, pa so mnenja v Mladi Sloveniji – podmladek NSi.
"Po naravnih zakonitostih imata otroka lahko samo ženska in moški, ki kot taka ustvarita družino. To pomeni, da otrok za normalen razvoj potrebuje očeta in mater. Družinski zakonik pa pred pravice otroka postavlja pravice istospolnih partnerjev, ki sicer po naravni in biološki poti tudi niso sposobni vzgajati otroka. Levi podmladki in Vlada pozabljajo, da so na prvem mestu otroci in ne egoistične in nenormalne želje istospolnih partnerjev," so še zapisali v podmladku.
Pravice otrok
Zakonik sicer prinaša tudi druge novosti. Med drugim na načelni ravni prepoveduje telesno kaznovanje otrok ter uvaja institut zagovornika. Pomembna novost je tudi prenos odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
Namen javne predstavitve mnenj je sicer pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti k navedenemu predlogu kot podlaga za obravnavo predloga zakonika na matičnem delovnem telesu.
