Dražen Levojević je po izteku mandata konec maja moral zapustiti direktorski stolček v brežiški bolnišnici. Še pred tem je zdravnikom izplačal prerazporejene ure, ki so se nabirale zadnjih pet let. Svet zavoda in vlada sta na njegovo mesto kljub negodovanju zaposlenih imenovala Natašo Bogovič. A Lavojević, ki je sicer kader stranke SDS, se je septembra vrnil v bolnišnico kot nadzornik nove direktorice. V tem času se je zaposlil kot svetovalec brežiškega župana, a v svetu zavoda ne sedi kot predstavnik lokalne skupnosti, ampak Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Nekdanji direktor je tako v bistvu prvi nadzorrnik porabe javnega denarja v brežiški bolnišnici.
Kot pojasnjujejo na ZZZS, se trudijo, "da imajo v svetih javnih zdravstvenih zavodov strokovne in kompetentne člane, ki predvsem dobro poznajo delovanje sistema zdravstvenega varstva, saj le tako lahko učinkovito sodelujejo v organih upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, kot predstavniki zavarovanih oseb".
Bolj izjema kot pravilo
"Vseh članstev v svetih zavodov ni mogoče pokriti s strokovnimi sodelavci, zaposlenimi na ZZZS- nenazadnje to tudi ni izvedljivo glede na dejstvo, da v Sloveniji deluje več kot 150 javnih zdravstvenih zavodov," pojasnjujejo na ZZZS. Seveda pa je ključnih zdravstvenih ustanov v državi le 26. Torej bolnišnic, ki "pokurijo" največ denarja zavarovancev. Pri pregledu drugih svetov zavodov smo ugotovili, da so takšni primeri prej izjema kot pravilo. V svetih zavodov javnih bolnišnic sedijo direktorji območnih enot ZZZS ali njihovi drugi pomembnejši predstavniki. To velja tudi za primerljive, manjše bolnišnice – denimo Trbovlje.
Izguba je pol milijonska
Brežiška bolnišnica je letos ustvarila že pol milijona evrov izgube, večino pod taktirko Lavojeviča.
Premalo zdravnikov, premalo sester
Oskrbljenih je bilo osem odstotkov več bolnikov kot je bilo dogovorjenih z ZZZS. "Preseganje s strani ZZZS še ni bilo plačano, saj se preseganje programa ugotavlja na koncu obračunskega obdobja, različno po programih. Nekatere storitve bodo v nadaljevanju plačane v sto odstotkih realizacije, nekatere pa žal ne, zato bo bolnišnica zanje imela samo stroške iz tega naslova," pravi Bogovičeva.
Po njenih besedah je trenutno delovanje urgentnega centra, z vidika kadrovske zasedbe na najnižji možni stopnji zasedenosti, ker imajo dejansko samo pokrita vsa zahtevana delovišča z eno osebo, pa še ta se v nočnem času večinoma kombinirana z ekipo iz bolnišnice. "Za primer: s strani ZZZS imamo tako financirane samo 1,93 triažne sestre, ki so nepogrešljive 24 ur / dan /365 dni v letu, dejansko pa bi potrebovali šest triažnih sester, kot jih je tudi ob začetku delovanja centra potrdilo Ministrstvo za zdravje."
Iskali bodo notranje rezerve
In kje nova direktorica vidi možnost prihrankov? "V tem trenutku je delo usmerjeno v optimiranje delovnih procesov, kar se sicer v Brežicah že ves čas dogaja. Seveda manjša bolnišnica, če se izrazim z ekonomskimi kategorijami, ne more dosegati prihrankov iz naslova ekonomije obsega, še več, nastajajo stroški povezani z manjšim sistemom. Kot rečeno – zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva zahteva pokritost delovišč. Zdravnika in sestro imaš ali pa nimaš, težko imaš 0,7 zdravnika, ko pa pacient potrebuje celega, zato so manjše bolnišnice vedno bolj ranljive kot večje. Iskali bomo torej notranje rezerve, pri tem pa je velik izziv predvsem ta, kako zaposlene motivirati, da opravijo tudi tisto delo, za katero sicer niso neposredno zadolženi," odgovarja Bogovičeva.
dezurni@zurnal24.si
