Slovenija
27361 ogledov

Težko verjeti, koliko dni delamo za avto

zastoj ljubljanska obvoznica dolenjska avtocesta Prometna kamera (PIC)
To je pokazal izračun, če se na delovno mesto vsak dan vozite iz Kranja v Ljubljano in imate povprečen mesečni dohodek 900 evrov neto.

Verjetno boste presenečeni, ko boste izračunali, koliko vas stane vaš avto in koliko časa delate, da pokrijete stroške njegove uporabe. To lahko takoj preverite v spletnem kalkulatorju, ki so ga razvili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Dobro za okolje in denarnico

Pred vami so trije hipotetični primeri izračunov, pri katerih so nam pomagali pri društvu Focus. Ob koncu tedna mobilnosti smo pogledali, kaj konkretno pomeni, če se na delo namesto z osebnim avtomobilom odpravimo z vlakom, prevoznim sredstvom, ki ima približno štirikrat manjši ogljični odtis na osebo kot avtomobil.

Vlak je sicer vedno bolj priljubljen način dostopa do delovnega mesta, v svojih statistikah ugotavljajo tudi pri Slovenskih železnicah. 

Za izračune smo izbrali kraje, ki so lahko dostopni z vlakom. Ta je nedvomno zmagovalec finančnih izračunov, se pa slabše odreže pri času.

"Jože, ki se vozi iz Kopra, lahko na prvi vlak sede ob 5:25, po skoraj dveh urah in pol vožnje bo do osmih na delovnem mestu. Domov se lahko vrne ob 15:45 ali 17:45. Z avtomobilom porabi cca 1,5h v konici v eno smer," primerja Marjeta Benčina iz društva Focus. Za letno karto Slovenskih železnic, ki vključuje vse relacije, bo odštel 1788 evrov, dnevno bi za karto odštel 19,2 evra. Samo za gorivo bi Jože odštel še skoraj enkrat več sredstev, to je 3.264 evrov, dodaja sogovornica.

 | Avtor: N.M. N.M.

Vlak je torej v tem primeru časovno neugodna alternativa, a mnogo prijaznejša vaši denarnici. Drugače je, če se v službo vozite z Gorenjske, Jesenic ali Kranja.

 | Avtor: N.M. N.M.

Za letno karto za vlak na relaciji Kranj Ljubljana boste odšteli 582 evrov (za samo gorivo na tej relaciji 860 evrov), iz Jesenic do Ljubljane pa vas bo vlak zapeljal za 1300 evrov na leto (1700 evrov bi letno namenili za gorivo). "Vlak vozi do Kranja 30 minut, kar je veliko hitreje kot z avtomobilom v konici. Dobro uro vozi do Jesenic, kar je tudi še vedno zelo konkurenčno avtomobilu," pravi Benčina.

Da Slovenci preferiramo svoje jeklene konjičke pred drugimi prevoznimi sredstvi, je pokazala tudi naša mini raziskava na Instagramu. Čeprav se 63 % odstotkov vprašanih zaveda, da je vlak v primeru relacije Ljubljana-Kranj cenejša alternativa, bi se zanj odločila le le tretjina vprašanih.

Glavni pomislek zagotovo ni le čas. "Modernizacija potniškega prometa (novi vagoni, elektrifikacija, dvotirnost), večja frekvenca in bolj prilagodljivi vozni redi," strne sogovornica s Focusa, bi zagotovo napolnili še kakšen sedež v vagonu več.

'Gomulke' končno zasluženo v pokoj

S Slovenskih železnic (SŽ) prihajajo spodbudne novice. Do 2025 namreč načrtujejo celovito prenovo in posodobitev potniškega voznega parka, s tem pa bodo tudi dokončno upokojili stare garniture, tako imenovne »gomulke«, ki so na slovenskih tirih že več kot pol stoletja. "Tako bomo lahko ponudi­li konkurenčni javni prevoz potnikov po železnici z zagotavljanjem celovite storitve potovanja potnika od doma do končnega cilja, z varnim, zanesljivim in udobnim železniškim prevozom," pojasnjujejo na SŽ.

Z vlakom je bolje, ker:

  • čas lahko porabite koristneje, branje knjig, delo na računalniku ipd.,
  • če je dobra povezanost, je časovno konkurenčen avtu,
  • pripelje v center mesta (se izogne zastojem pred mesti),
  • manj stresno in bolj varno, 
  • ceneje od avta, sploh če štejemo še ostale stroške, ne samo goriva, 
  • manjši ogljični odtis na osebo (približno 4x manjši kot z avtomobilom) - zmanjšamo negativne vplive na okolje (poleg toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, onesnaženje zraka, zastoji, poraba prostora…),

našteva Marjeta Benčina z društva Focus.

Kaj pa če železniške postaje ni v bližini?

Katera je okolju prijaznejša alternativa avtomobilu?

"Namesto vožnje z avtomobilom je bolje izbrati javni potniški promet ali katero od aktivnih oblik mobilnosti (hoja, kolesarjenje, uporaba skiroja) ... Glede na razpršenost poselitve v Sloveniji, to pogosto ni mogoče, zato se priporoča deljenje avtomobila s sodelavci, sosedi, celo pot ali del poti," predlaga Nela Halilović, vodja projektov pri Inštitutu za politike prostora (IpoP), ki v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE dela na področju kampanj za spodbujanje aktivne mobilnosti. To pa je, dodaja, možno le ob vzpostavitvi parkiraj in pelji točk (park and ride), kjer lahko svoj avtomobil pustimo in pot nadaljujemo v drugem avtomobilu.

Ključne spodbude delodajalcev

Za spodbujanje aktivnih načinov oblik prevoza so pogosto bistvenega pomena spodbude delodajalcev, se strinjata tako Halilovićeva kot Benčina.

V tujinih nekatera podjetja izplačujejo 'kilometrine' za aktivno pot v službo, ki potekajo na enak način kot izplačevanje potnih stroškov za vožnjo z avtomobilom, pravi Nela Halilović, IpoP. 

"So primeri delodajalcev, ki organizirajo igro po principu loterije. Zaposleni zabeležijo način prihoda v službo in nato se med vsemi, ki so v določenem obdobju prišli v službo brez avtomobila, nagradi s simbolično nagrado, na primer servisom za kolo. Podobno delujejo tudi tekmovanja med zaposlenimi ali med podjetji, kraji, ki beležijo svoje prihode v službo. Zmaga seveda tisti, ki zbere največ prihodov, oziroma tisti, ki največkrat pusti avtomobil doma," primere dobre prakse našteva Halilovićeva.

Benčina ob tem spomni še na enega od ukrepov, ki pozitivno deluje tako v smeri trajnostne mobilnosti in zniževanja emisij kot tudi obvladovanje širjenja virusa Covid-19: omogočanje dela od doma, pri poklicih, kjer je to seveda možno. 

Slovenci si lastimo nadpovprečno število jeklenih konjičkov, kaže zadnja raziskava Eurostata. S 549 registriranimi osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev, smo se uvrstili za prvaki voznih parkov: Luksemburgom (676), Italijo (646) ter Ciprom in Finsko (oba s 629 avtomobili). 

Bralci ste v našem mini kvizu tudi v večini pravilno ugotovili, da Slovenci 86,5 % odstotka svojih poti opravimo z osebnim avtomobilom.

 
Komentarjev 10
  • mb 07:59 29.september 2020.

    dokler bo vlak iz recimo mb v lj vozil 3 ure potem pa še lokalni bus ali taksi , bo vožnja z avtomobilom cenejša in hitrejša. Da ne govorimo kako pomanjkljiva je železniška infrastruktura in počasen medkrajevni javni avtobusni promet.

  • posos47971 20:50 26.september 2020.

    Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj najbližji spremljevalec s tem pridobi več kot 18 tisoč mesecev na mesec in me je prepričala, da poskusim........ quality9.best

  • praufo 10:08 26.september 2020.

    novinarki predlagam, da razišče, koliko prog je bilo po vojni ukinjenih, med znanimi je tudi proga jesenice - rateče, kjer je bila včasih povezava tudi preko italije ... na italijanski strani baje še obstaja, naši mojstri so pa obstoječi trasi ...prikaži več naredili kolesarsko stezo ... kje je tukaj logika? slišal sem pa neuradno, da so tire zaprtih prog prodali ali podarili "južni bratom" ... očitno so že takrat vedeli, kako bomo čez 50 let bogati, da bodo pri bajti 3 vozila, zato LJ tudi tramvaja ne rabi