Pred kratkim ste zaključili zelo uspešno kampanjo množičnega zbiranja denarja. Drži, da je bila to najuspešnejša "crowdfunding" kampanja v Evropi doslej?
Ja, drži. Po navedbah Wikipedije pa smo s to akcijo v svetovnem merilu na 11. mestu.
Kako vam je to uspelo? Z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak vendarle gre za dokaj neznano podjetje.
V kriptosvetu nismo neznano podjetje, imamo kar velik ugled. To je tudi glavni razlog za velik uspeh pri zbiranju denarja. Gre pa za majhno skupino ljudi. Kriptosvet je v svetovnem merilu velik nekaj sto tisoč ljudi. V naši kampanji je sodelovalo 3.500 vlagateljev, velika večina prav iz te skupine, zbrali pa smo nekaj čez deset milijonov ameriških dolarjev.
Kaj vaše podjetje sploh počne?
Najprej vam bom povedal malce ozadja, ko gre za kriptosvet. Začelo se je z Bitcoinom, ki ni pokazal nič drugega kot to, da se zaupanje lahko decentralizira. Da si torej lahko nek žeton z vrednostjo izmenjata dva neznanca, kot recimo midva, ki sva se danes prvič srečala. Ker oba zaupava tej matematiki, si ga bova brez pomislekov izmenjala.
Nato je lani na trg prišel Ethereum. To je na podoben način narejeno omrežje. Razlika med Bitcoinom in Ethereumom je, da lahko v prvem živi le žeton, ki ima neko vrednost, v platformo Ethereum pa lahko vpneš tudi programsko kodo. Gre za neke vrste decentraliziran svetovni računalnik. Nekateri temu sistemu pravijo tudi Web 3.0.
Na tej platformi živijo različne aplikacije na osnovi Blockchain tehnologije, tudi naš Iconomi.
Sliši se kot znanstvena fantastika …
(Smeh) Ja, za ljudi, ki nimajo stika s tem svetom, je zadeva morda res kompleksna. Je pa naše podjetje med 50 resnejšimi podjetji, ki ima opravka s to tehnologijo.
Predstavljajte si internet pred 20 leti in recimo spletne trgovine. V njih se je najprej prodajalo predvsem računalnike, nato se izkazalo, da je splet odličen za prodajo česarkoli. Podobno se danes dogaja z Blockchainom.
Je delovanje te platforme in tehnologije mogoče pojasniti bolj poljudno?
Torej, Ethereum je zgrajen na tehnologiji Blockchain. Predstavljajte si verigo blokov. Kot vlak z vagoni. Recimo, da smo na železniški postaji. Vsako minuto se vagon premakne naprej in se pri tem zapečati.
Na vagonu imamo določeno količino prostora in vanj lahko naložimo kakršno koli programsko kodo. Ko se vagon premakne naprej, se zapečati, kot bi zapekli CD. Vsebine vagona ni več mogoče spreminjati. Je pa ves Blockchain javen, vsak lahko pogleda kaj je notri.
Če prav razumem, je torej vaše podjetje en vagon tega vlaka …
Ne, Iconomi je koda, ki je parkirana na enem vagonu. Ko je ta koda enkrat na Blockchainu, oziroma na vagonu, je ni mogoče več spreminjati.
V kriptosvetu ta trenutek kar veliko podjetji začenja na ta način. Iščejo zagonski kapital, tako kot smo ga iskali mi.
Kako vam je uspelo zbrati tako veliko denarja?
Očitno smo zadeli produkt. Naša paradigma je, da bo ta posel rastel. Ta trenutek je recimo okoli sto resnih podjetij, vseh žetonov je okoli 800.
Aha. Torej, kot rečeno, najprej je bil Bitcoin. To je, kot sva že rekla, neke vrste "token" (žeton, op. a.), ki naj ima neko vrednost, če se ljudje s tem strinjajo.
Z Ethereumom pa so prišli tudi App tokni (žetoni za aplikacije, op. a.), ki so neke vrste delnice startupov. Imajo enake lastnosti kot kriptovalute, recimo Bitcoin, le da predstavljajo lastniške deleže startupov.
O.K., infrastruktura mi je zdaj približno jasna. Kaj pa počne vaše podjetje?
Kot rečeno, prepričani smo, da je to trg z izjemnim potencialom za hitro rast. Zaznali smo, da bo žetonov za aplikacije in startupov, ki se bodo financirali na tak način, kmalu zelo veliko. To je naša glavna predpostavka.
Ko se bo to zgodilo, bodo potrebni mehanizmi, ki bodo omogočali investicije v ta sistem. In to je naš produkt – platforma za upravljanje kriptoskladov. Da torej ljudem, ki verjamejo, da bo Blockchain tehnologija v prihodnosti prosperirala, omogočimo mehanizem, s katerimi bodo lahko investirali.
Prepričani smo, da bo v enem letu teh žetonov za aplikacije ali, če želite, te vrste startupov nekaj tisoč. Mi pa bomo platforma, ki bo omogočala oblikovanje skladov za naložbe v te startupe.
Imeli bomo dva sklada, z enim bomo aktivno upravljali, z indeksnim bo upravljal algoritem.
Izbirali boste torej tudi podjetja v katera boste investirali denar.
Pri indeksnem skladu jih bo izbiral algoritem po določenih kriterijih. V upravljanem skladu pa bomo vlagali samo v nova podjetja iz kriptosveta.
Gre pa pri našem produktu za platformo na kateri lahko vsak oblikuje svoj sklad. Ob predpostavki, da bo teh žetonov za aplikacije na Blockchain kmalu res zelo veliko, bi imeli ogromno dela, da vse prečešemo, naredimo skrbne preglede in vse kar pritiče. Zato smo sklenili, da sistem odpremo, možnost za ta del posla pa damo ljudem samim. Naj v košarico sami zmečejo startupe, za katere mislijo, da so najboljši. Mi pa jih bomo le razvrščali po različnih kriterijih.
Podobno so recimo pri Applu za prvi iPhone naredili le nekaj aplikacij, nato pa sistem odprli za ostale razvijalce, ki so v tem boljši. Tudi mi smo sistem odprli, ljudje lahko sami delajo sklade. Zagotavljali pa bomo infrastrukturo za zaščito investitorja, da torej nekdo ne bo mogel pobegniti z vložkom vlagatelja, in preprečevali razne nepravilnosti.
Pa bi se ta tehnologija lahko nekako vpela v ekonomijo?
Zadeva je vsaj tako velika, kot je internet in mislim, da se bo to zgodilo hitreje, kot si vsi mislimo.
Saj najbrž sami vidite, kako so nekatere stvari počasne, koliko je prostora za izboljšave.
Na drugi strani prihaja generacija, ki hoče vse takoj in zdaj. Če lahko sporočilo prek aplikacije WhatsApp pride takoj in zastonj, zakaj bi bilo težje opraviti bančno nakazilo.
Možnosti za uporabo te tehnologije so neskončne. Tudi na delniških trgih se še vedno zanašajo na zelo stare sisteme. To je treba počistiti. In to bo naredila ta tehnologija.
Veliko resnih podjetij že gleda konkretno za to rešitev. Ameriška zvezna država Delaware je recimo začela s prilagoditvijo zakonodaje za te potrebe.
Zanimiv je tudi podatek, da je 43 največjih svetovnih bank oblikovalo konzorcij R3, ki zelo aktivno dela na implementaciji te tehnologije.
Resneje pa se bo na tem področju začelo premikati, ko se bo kakšno večje podjetje začelo spogledovati z Blockchain tehnologijo. Ko bo recimo Apple izdal delnice na Blockchainu, bodo domine začele padati.
Zakaj? Ta sistem je neprimerljivo cenejši od obstoječega. Delali smo izračune, po katerih bi bil strošek za izplačilo dividend 30 tisoč delničarjem, okoli sto evrov. To je praktično nič. Samo pomislite, koliko znašajo stroški pošiljanja kuvert z obvestilom in vsega, kar pride zraven, pri izplačilu dividend v trenutnem borznem svetu.
Toda v javnosti ima kriptosvet in vse kar je z njim povezano, zelo negativno konotacijo. Kot da je, bolj ali manj, rezerviran za kriminalce.
Res je, a mislim, da se je ravno z Ethereumom to začelo spreminjati. Drži pa, da je imel Bitcoin velik vpliv na to, da se je kriptosveta prijel slab sloves.
Kako pa je z varnostjo? Najbrž tudi ta svet ni imun na hekerje.
V igri je veliko denarja. Hekerji so na delu, vedno bodo poskušali vdreti k tebi, zato je treba produkt narediti na zelo visoki tehnološki ravni. Vstopni stroški za ta trg so zato zelo visoki. Prav tako je visok tehnološki prag. Moraš se res dokazati in nam je to uspelo.
Kako boste porabili zbranih deset milijonov dolarjev?
Deset tisoč bitcoinov, to je okoli 5,5 milijona dolarjev, bomo porabili za razvoj platforme, ostalo gre v upravljani sklad za financiranje novih startupov.
Smo pa mi za teh deset milijonov dolarjev prodali 85 odstotkov družbe. Ekipa, ki tukaj dela, je obdržala le 13 odstotkov, dva odstotka pa sta šla za promocijo.
Gre torej za čisto novo paradigmo. Organizacija je decentralizirana, kjer jaz kot ustanovitelj startupa nisem glavni lastnik. Za razliko od klasičnih startupov so ti zelo zanimivi tudi za investitorje, saj so zelo likvidni.
Pravite, da je vaša ekipa le še 13 odstotni lastnik podjetja. Kako to, da ga potemtakem še vedno vodite vi?
Imamo mandat. Družbeniška pogodba je takšna, kot si jo napišeš. Mi smo zapisali, da želimo 24 mesecev moratorija, po preteku tega časa bo glasovanje za naslednji mandat. Sklicana bo neke vrste skupščina, predstavili bomo načrte za prihodnost in delničarji bodo glasovali. Lahko seveda predlagajo nekoga drugega.
Kakšne imate torej načrte za prihodnost?
Trenutno pospešeno delamo na razvoju platforme Iconomi za uporabljanje kriptoskladov. Dodatno pa bomo ponudili orodje, ki smo ga razviji zase za množično financiranje našega podjetja na trg v obliki Kickstarterju podobne platforme za ustanovitev zagonskih podjetij in v nekatere od teh bomo investirali tudi sami. Verjamemo da bomo na ta način ljudem z dobrimi globalnimi idejami pomagali pri uspešnem financiranju.
Koliko vas je zaposlenih v Iconomiju?
Zdaj nas je 15. Zaposlujemo.
Je glede na majhnost Slovenije to sploh še primerno okolje za vaše poslovanje?
Kriptosvet je povsem decentraliziran, zato res ni važno, kje imaš sedež in od kje prihajaš. Investitorji v naše podjetje so recimo z vsega sveta. Amerika v tem smislu ni nič bolj pomembna, kot ostale države.
Koliko časa ste aktivni v kriptosvetu?
Okoli tri leta in pol.
Kako bo izgledal svet čez dvajset let?
Blockchain je uvod v novo družbeno ureditev. Če lahko narediš skupščino nekega podjetja tako, da ljudje glasujejo z enim klikom, ni daleč trenutek, ko bodo tako potekale volitve. S tako nizkimi stroški imamo lahko referendum vsak teden. Tehnologija reže posrednike.
Včasih se s sodelavci šalimo, da se moramo res dobro pripraviti na prevzem oblasti, ker bomo gotovo imeli le en mandat. (Smeh)
Ampak resno, dejstvo je, da bi lahko stroške v javni upravi s to tehnologijo krepko porezali.
Toda brezposelnih bi bilo zaradi tega več.
Drži, toda gotovo ne bi bili do smrti brezposelni. Vsem, ki bi bili v javni upravi odveč, bi denimo plačali prešolanje in še za tri leta vnaprej dali plačo. Ljudje so kreativni, nekateri bi zagotovo začeli svojo podjetniško pot in uspešni bi zaposlili tiste ki nimajo podjetniške žilice.
Nato bi povsem digitalizirali delovanje občin in upravnih enot. Ljudem, ki so računalniško nepismeni, bi pomagale hostese. Vedeti morate, da bo ljudi, ki ne znajo tipkati in se jim o računalnikih ne sanja, vsako leto manj. Pa še bi lahko našteval.
Drži, da ste študirali na Fakulteti za družbene vede (FDV)?
Ja, res je.
Ampak v tem najinem pogovoru je bilo bolj malo fdvjevskega.
(Smeh) Ja, toda študiral sem družboslovno informatiko, ki je le nekakšen rob FDV.
david.jug@zurnal24.si
Danes se stojis za svojo izjavo?
jaz kot oklicani milenijski japijevec se strinjam z vaso izjavo.
funny money thats all! bee