Slovenija
25 ogledov

"To so šalabajzerji"

Prvak Zaresa Gregor Golobič. (Foto: Boštjan Tacol) Žurnal24 main
Gregor Golobič. Šef Zaresa in minister o tistih, ki menijo, da on vodi vlado in ne Borut Pahor, pa tudi o energetiki. Zase pravi, da nima želje doživeti takšne nesreče, da bi postal premier.

V zadnjem času je veliko medijskih voditeljev omenjalo, da vi vodite vlado in ne gospod Pahor. Zakaj je to tako?
Upam, da tistih, ki to govorijo, ne štejete za mnenjske voditelje. Primernejša oznaka zanje bi bila šalabajzerji. To je zdaj zelo popularno in je prepoznavno znamenje neke pokvarjene in  bebave politično-medijske  prakse, s katero se nekaj ali nekoga poskuša diskvalificirati in se preprosto reče: "Zadaj je Golobič, to je Zares, oranžna roka ...“  Tako poskušajo te dni diskvalificirati tudi Boruta Pahorja. Zakaj? Mandat se preveša v drugo polovico. Neke zelo prepričljive alternative na drugi politični strani ali kjerkoli ni. Pahor je ob tem sicer pred časom dal tvegano izjavo, da ga drugi mandat ne zanima, da bo odšel v službo v tujino … Zdi se mi, da se je tudi zato aktivirala neka logika, ki sem jo že pred časom jaz označil z izrazom 'last minute all inclusive' (v zadnji minuti vzemi vse), ki ga je v intervjuju pri vas nedavno "privatiziral“ Matej Lahovnik. Če že govorimo o tem, njegovo izvirno geslo, s katerim nas je že pred leti v stranki šokiral, se glasi: “Vsako prase rije zase.“ Žal se ga je dosledno držal.
Če se vrnem k zgornji logiki: Borut Pahor in ljudje iz njegove bližine so vse bolj agresivno napadani s strani nekaterih sopotnikov, ki jim v tem mandatu še ni uspelo uresničiti svojih pričakovanj. Postaja jih panično strah, da se bliža zadnja minuta.

V ponedeljkovem Studiu City je bilo kar 87 odstotkov anketirancev prepričanih, da vi vodite vlado.

Videl sem, ja. Tudi Marcel Štefančič je očitno padel v ta, kot bi on rekel, 'hype' (obsedenost s takšnim pristopom). Vsekakor dvomim, da se je kakšen od mnenjskih voditeljev udeležil tega glasovanja.

Ali imate takšne nasprotnike znotraj koalicije?
Absolutno. Takšna je temna plat narave vseh koalicij. Posamezne stranke in njihovi sopotniki imajo največ pričakovanj glede volilnega plena.  Po eni strani je možnost zadostitve njihovim apetitom zmanjšala sama recesija, zato "junaki“ iz prejšnjega mandata – Baraga, dr. Z., Borut Petek – ostajajo njihov neuresničen ideal. Predvsem pa od prvega dne te vlade tako stranka Zares kot tudi Pahor nista razumela svojega poslanstva kot nadaljevanje stare prakse.

Da je podnevi svetlo in ponoči temno, ugotavlja vsak, ki ima oči za to, da gleda. Darja Radić jih ima za to in tudi jaz jih imam za to. Torej ni čudno, da oba trdiva, da je podnevi svetlo in ponoči temno. Tukaj ni težave z najinim besednjakom.
 

Kdo konkretno so ti nasprotniki?
Pa saj se sami oglašajo in identificirajo. To so tisti, ki vsako izjavo opremijo z Zaresom, Golobičem in oranžno barvo ter s tem, da Pahor ne vodi vlade, da Radićeva ne vodi ministrstva ...

Koalicija daje občutek, da je zelo šibka in da so vsi proti vsem, da se vsaka afera izkoristi, da se očrni drugega in s tem njegovo moč v koaliciji. Drži?
Stranka Zares je šla verjetno najbolj naivno v to koalicijo, vendar smo to naivnost deklarirali vnaprej kot način izstopa iz stare politike. V naravi koalicij je, da gre za zavezništvo strank z različnimi ambicijami. In veliko lažje je preživeti neizbežne znotrajkoalicijske napetosti v časih konjunkture, kot pa je to danes. Če bi prejšnja koalicija delovala v teh pogojih, bi bila ta "notranja vojna“ še za faktorje večja, kot je v naši.

Ali to pomeni, da ne verjamete, da je Janša general, ki bi vrste v vladi uredil?
Ja, v koalicijskih vladah je to vrag. On je naredil precej kravjih kupčij s koalicijskimi partnerji, zato da se je videz generala ohranjal na zunaj. To je bilo lahko narediti v času, ko je bila Mercatorjeva reklamna pesmica "... naj sladko življenje bo, hočemo pravljico“ že uresničena.

Ali je Lahovnik povezan s šaleškim lobijem?
Zadnji nastopi lahko vzbujajo takšne ocene. To njegovo pojavljanje v zadnjem tednu ni nepričakovano z vidika abstinenčne krize, vendar je bilo sorazmerno zgodnje in je bilo najbrž pogojeno ne samo z njegovo osebno frustracijo, ampak tudi z nekaj zunanje spodbude. Sicer pa ga nisem videl kot člana notranjega kroga tega lobija. Skratka, znal je vzpostaviti tudi neko distanco in kritično identificirati kakšnega Atelška, recimo. Je pa gledal stran, to je bil moj očitek. Če grobo ponazorim: nekoga, ki je bil na sprehodu priča posilstvu, pa se je obrnil stran in šel mimo, ne moremo obtoževati, da je posiljevalec, a tudi ne reči, da je nedolžen.

Menite torej, da je sostorilec?
No, to je tožilska prekvalifikacija neke druge zadeve iz zadnjih dni (Golobič se nasmehne, op. a.). Pravim, da ni brez odgovornosti. Mislim, da se tega dobro zaveda in da je ta njegov izlet prejšnji teden prav posledica tega zavedanja. Da je opustil marsikatero dejanje, da predsedniku vlade ni postregel z vsemi informacijami in podobno. To grdo izpričuje tudi njegovo poniževalno izražanje o Pahorju v vašem intervjuju, medtem ko je na tiskovni konferenci ob odhodu s solznimi očmi govoril, da tako dobrega šefa še nikoli ni imel in da ga tudi ne bo imel. Ta dvojnost pove vse.

Bi bili vi radi kdaj premier?
Nikoli nisem imel te želje. Veliko nesreč me je doletelo v življenju. Ta me ne bo in si je tudi ne želim.

Koliko nižja bo cena električne energije, če se zgodi združitev obeh stebrov?
Prvič, cena električne energije se bo dvigovala tako pri nas kot drugje. To ni vprašanje obstoja takšne ali drugačne konkurence. Dejstvo je, da je danes prepoceni. Omenjena združitev sploh nima vpliva na ceno električne energije, saj se ne združujejo prodajalci električne energije, ampak produkcijske kapacitete. Nikomur v Avstriji ne pride na misel, da bi enoviti Verbund razdelil na dva stebra. To je, kot bi rekel, originalna slovenska smešnica. Dva stebra sta v Sloveniji nastala zato, ker je prejšnja vlada javno razglasila sicer nesporen in legitimen, tudi smiseln projekt delne privatizacije slovenskega elektrogospodarstva oziroma Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Zato je bilo treba jedrsko elektrarno izločiti, kar so storili z ustanovitvijo tako imenovanega drugega stebra – Gen energije. Na oba stebra so se seveda hitro nacepili lokalni in zasebni interesi vseh tistih, ki so zdaj tako zelo glasni. Skozi ta drugi steber se je razvila tudi kakovostna trgovska mašinerija zasebno-javnega podjetja Gen-I Roberta Goloba, ki pa ga projekt združitve proizvodnih kapacitet oziroma stebrov sploh ne zadeva.

No, ključno je, da je Janševa vlada pozneje odstopila od ideje delne privatizacije HSE. S tem je izginil edini in osnovni razlog za ustanovitev in obstoj dveh stebrov, vsaj z vidika javnega interesa in slovenskega elektrogospodarstva. Ostali so nesmisli, na primer reka Sava: na svetu ni države, v kateri bi na isti reki v razdalji nekaj deset kilometrov hidroelektrarne gradile in upravljale različne gospodarske družbe, ki bi bile za povrh še vse v državni lasti. To je še en šentflorjanski absurd, ki nam pove vse o argumentih za obstoj teh dveh stebrov. Razlogi zanju so usahnili s trenutkom odločitve v prejšnjem mandatu, da HSE ne dajo na trg.

Ste z ministrico Darjo Radić najeli kakšno piarovsko agencijo na to temo? Uporabljate isti besednjak …

Poglejte, ona je podpredsednica stranke, ki jo jaz vodim, in že od vsega začetka mandata sodelujeva zelo dobro. Da je podnevi svetlo in ponoči temno, ugotavlja vsak, ki ima oči, da gleda. Darja Radić jih ima za to in tudi jaz jih imam za to. In torej ni čudno, da oba trdiva, da je podnevi svetlo in ponoči temno. Tako da tukaj ni težave z najinim besednjakom. Nimamo nobene piarovske agencije, ker je za govorjenje o tako očitnih dejstvih ne potrebuješ. Poleg tega si je tudi ne moremo privoščiti; v nasprotju z drugo stranjo, ki za promocijo svoje resnice zapravlja zelo veliko. Radićeva je s svojim početjem očitno povzročila tudi paniko pred tem, da se bo razkrilo, koliko denarja so ta državna podjetja namenila številnim piarovskim agencijam, svetovalcem,  lobistom, posameznim medijem in novinarjem ter verjetno tudi kakšni politični stranki in politikom, vse zato, da se goni ta kampanja proti državi in javnemu interesu.

Če je Robert Golob moteč dejavnik, zakaj se pogodba z njim preprosto ne prekine?
On sploh ni moteč dejavnik. Kot trgovec dela legitimne in prave stvari. Z obstojem Goloba oziroma njegovega podjetja Gen-I se argumentira nujnost ločenega obstoja drugega stebra oziroma Gen energije. Jaz te povezave ne vidim, Golob in Gen-I bodo mirno delali naprej, kar delajo zdaj: se trudili biti konkurenčnejši in čim več zaslužiti. Morda jim bo uspelo dobiti celo več poceni energije prek borze.

Ampak ministrica Radićeva je omenila,  da ima Gen-I Roberta Goloba privilegiran položaj …

Ta privilegiran položaj je moteč za varuha konkurence. Kot veste, je pogodba med Gen energijo in Gen-I že eno leto v presoji pri varuhu konkurence. Tisti, ki kličejo k alarmu in pravijo, da so oni garant za konkurenco, prikrivajo dejstvo, da se varuh konkurence ukvarja prav z njimi. Omenjena pogodba je več kot očitno problematična.

Zakaj potem ne prekinete pogodbe z njim?

Poglejte, to je vprašanje, ki ni prav naslovljeno. Sam nimam nobene pristojnosti v zvezi s tem. 

Pa tudi če sva rekla, da je to, da imamo dva bloka, največja neumnost. Kaj bi bili pa največji učinki tega, da ju združimo?

Ne govorim o neumnosti, ampak o nesmiselnosti in neracionalnosti. Radićeva je povedala, da je treba združiti strokovne, kadrovske in finančne potenciale zdaj neprimerljivo razdrobljenega slovenskega elektrogospodarstva.  To moti lobije, ki se oglašajo te dni. Poleg tega so se na primer v Posavju čez noč poenotili lokalni odbori skoraj vseh strank, vključno z Zaresovim, čeprav so se še pred 14 dnevi na volitvah gledali skozi puškino cev. To je načeloma vedno znak za alarm. Kadar se to zgodi, je namreč čas, da se davkoplačevalci ali pa plačniki električne energije primejo za denarnico.

Ampak kje je ta razlika?
Očitno je. Bivši minister Vizjak je zelo odkrito in prostodušno razložil, kaj ga je očitno med drugim spodbudilo, da je energetiko z ministrstva za okolje preselil nazaj na ministrstvo za gospodarstvo. Navrgel je, da se da iz teh podjetij mimogrede izčrpati 10 milijonov evrov na leto. Mislim, da bolj prostodušne samoobtožbe še nisem slišal.

Toda še vedno je država lastnica obeh stebrov in lahko spremeni upravo, če misli, da je nekaj narobe.
Država to misli in poskuša to urediti. To pa ji onemogočajo lobiji, ki so očitno prisesani na teh Vizjakovih 10 milijonov.

Pred nekaj meseci je Janez Kopač povedal, da je želel zamenjati gospoda Novšaka, a ste bili vi proti temu in ste se postavili na njegovo stran.
Jaz? Nič ne vem o tem, kot da ste brali Reporterja.

Kako pa komentirate izračunane sinergije ob združitvi, ki jih je raztrgala elektrostroka in jih je gospa Radićeva nato prilagodila?
Ona se je temeljito angažirala pri obrazložitvi celotnega projekta. Študija Maksa Tajnikarja, ki jo omenjate, je bila v resnici datirana že par let nazaj. Kar zadeva mene, naj se glede tega opravi akademska razprava med dr. Tajnikarjem in njegovimi kritiki. Argumenti, ki jih Radićeva navaja, so zelo preprosti, jasni in nedvoumni. Nisem še slišal dobrega protiargumenta.

Gospod minister, ne opredeljujemo se za en steber ali dva. Toda problem so argumenti, ki jih navajate tako vi kot ministrica Radićeva. Rekli ste, da niste še nikjer na svetu videli, da bi različne družbe upravljale elektrarne na isti reki. Savske elektrarne so v skupini Gen energije, vendar ker nimajo zadostnega finančnega potenciala, verigo na spodnji Savi gradijo Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess).
Kje pa ima Hess potencial?

V združenju vseh hidroelektrarn in v tem združenju so tudi Savske elektrarne.
Vendar zakaj združenje tega potenciala ni skoncentriralo v Savskih elektrarnah, ki so imele že pred ustanovitvijo Hessa ljudi, znanje in izkušnje? Meni je vseeno, ali kdo gradi in upravlja hidroelektrarne na Savi, samo naj bo to eno samo podjetje. Nikjer ni takega absurda, kot ga imamo tukaj. Ali bomo ustanovili še tretje državno podjetje, ki bo gradilo in upravljalo elektrarne na srednji Savi? Najbrž bi bilo to zelo "po slovensko" ...

Drugi argument je ta, da ni bila nuklearka nikoli v Holdingu Slovenske elektrarne. Bila je v lasti Elesa in nato zaradi zakonodaje prenesena na Eles Gen, ki se je preimenoval v Gen energijo.

Vendar je prišlo do odločitve, da gre v Gen energijo. Lahko bi ostala samostojna, pa ni. In tako kot je šla v Gen energijo, je lahko tudi v enotnem stebru.

Vendar ni šla v Gen energijo: prvotni lastnik se je preoblikoval v Gen energijo in priključile so se mu še Savske elektrarne in Termoelektrarna Brestanica, ki omogoča rezervno energijo nuklearki. To je pač neka logična sinergija.
Tako je. In ne vidim, v čem je težava, če bi bile vse skupaj v enem stebru. Mene  osebno je malo zaskrbelo, ko sem slišal direktorja Rožmana (Staneta, op. a.), uglednega dolgoletnega direktorja nuklearke, ki je potrebo, da ostane tako, kot je, utemeljeval s krepitvijo podjetniškega duha. Zdi se mi, da ni poslanstvo direktorja nuklearke, da se ukvarja s promocijo podjetništva v energetiki. To lahko mirno prepusti gospodu Golobu.

Če vas pravilno razumem, ste rekli, da ne bo bistvene razlike v ceni za potrošnike, če je eden ali če sta dva stebra?
Nisem govoril o razlikah v ceni. To je stvar trga, ki ga imamo in v katerega nihče ne posega. Pravim le, da ne vidim razloga, zakaj bi združitev proizvodnih podjetij v državni lasti sama po sebi vplivala na ceno elektrike.

Po drugi strani pa pravite, da veliko denarja zdaj odteka. Ali ni smoter politike,  da ta denar, ki odteka, priteče nazaj, in to tako, da bo cena za potrošnike nižja?
Seveda, saj bo. Ampak ni nujno, da samo skozi neposredni račun ta hip v smislu cene kilovatne ure, ampak tudi posredno s tega vidika, da bomo morda v slovenski energetiki kaj zgradili z večjo udeležbo lastnega kapitala. Zdaj načrtujemo graditi praktično vse na kredit. Dajemo poroštva vseh vrst, z državnim vred, plačujemo ogromne obresti.

Iz družinskih razlogov se še vedno včasih peljem iz Krškega proti Sevnici in vidim, kaj se je zgodilo s Savo in ob njej. Verjetno bo prišel čas, ko se bo treba tudi v zvezi s spodnjesavskimi hidroelektrarnami vprašati isto kot ob avtocestah: zakaj je kilometer avtoceste pri nas toliko dražji. Kajti ne gre samo za apetite gradbenih podjetij, metodo aneksov in nesposobnost naročnika, temveč tudi za ambicije lokalnih skupnosti in drugih lobijev, da na vsako državno investicijo obesijo vse, kar je mogoče in kar ni mogoče. To zelo draži investicije. Kot da nismo ista država, kot da vsega na koncu ne financirajo vsi davkoplačevalci.

Savska veriga je ločena na dva dela – energetskega in infrastrukturnega. Infrastrukturni je v pristojnosti države, energetski  v pristojnosti holdinga in zdaj HSE. Se pravi, da infrastrukturni del ni obešen na energetskega, temveč je to državna stvar. To je bivši minister Andrej Bajuk podpisal s Sevnico, kot je rekel v sklepu, kot božično darilo.
No, točno tako, vsa takšna božična darila na koncu plačajo vsi davkoplačevalci.

Namesto da bi študentje po uvedbi bolonjske reforme študirali krajši čas, študirajo dlje. Kaj boste naredili, da bodo prej doštudirali?
Izobrazba je vrednota tako kot dostopnost do nje, kar želimo ohraniti. Ob tem pa želimo povečati učinkovitost sistema in odgovornost udeležencev, tako da bo vsak državljan imel na prvi bolonjski stopnji pravico enkrat v življenju do brezplačnega študija na eni študijski smeri, če še ni dosegel te stopnje izobrazbe. Vse drugo bo podvrženo šolninam. Odnos v Sloveniji je žal tak, da imamo tisto, kar je brezplačno, za ničvredno in znanja ne cenimo dovolj. To je del te miselnosti, ki nas kot narod najbolj ogroža. Šolnine ne predvidevamo tudi na drugi bolonjski stopnji, le da bodo tisti, ki bodo vstopili v ta študij in ga v razumnem roku ne bodo uspešno končali, morali pozneje v življenju, ko bodo imeli primerne prihodke, šolnino vrniti.

Nesporno je, da je znanje splošna vrednota, ampak ali boste omejili vpis? Ta hip je veliko ekonomistov in pravnikov na borzi dela. Očitno fakultete ne sledijo potrebam.

Nedavno me je nekdo opozoril, da predvideno krčenje Nove Ljubljanske banke pomeni, da Slovenija morda ne potrebuje več toliko ekonomistov. Moramo se bolj zavedati, da so stvari povezane. Kljub vsemu pa je dostopnost do terciarnega izobraževanja pomembna vrednota, zasidrana v glavah ljudi in tudi sama po sebi. Zato ne predvidevamo, da bi dodatno omejevali vpis na prvi bolonjski stopnji, puščamo pa to pravico univerzam, da vpisne pogoje na drugi in tretji bolonjski stopnji določajo sami.

Bodo pa ljudje v večji meri morali sami bolje presojati, ali bodo zmogli uspešno izkoristiti enkratno možnost brezplačnega visokošolskega izobraževanja ter ali bodo dobili službo ali ne. Pa tudi univerze. Zato smo opozorili, da bi bilo dobro odpreti vprašanje zaposlitvene in karierne perspektive že med študijem. Pa nam očitajo, zakaj bi pa študent moral sploh na to misliti. Kdo bo pa na to mislil? Bomo naknadno potrkali na vrata pri ministru Svetliku? Ni tako preprosto.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.