Toliko lažnih porok vsako leto odkrijejo v Sloveniji

V večini primerov v zakonski stan skočijo zaljubljeni pari, ki želijo s svečanim obredom okronati svojo ljubezen tudi pred državo (in/ali Bogom). Pri sklenitvi zakonske zveze pa ni nujno, da je v ospredju motiv ljubezni, temveč pridobitev določenih pravic in ugodnosti, kot so prijava prebivališča, možnost zaposlitve, pridobitev socialnih transferjev ali celo državljanstva. 

V tem primeru je govora o t. i. lažnih (fiktivnih) porokah, ki so značilne za situacije, ko zakonca ne hrepenita po skupnem življenju v skupnem gospodinjstvu ali razširitvi družine z otroki, temveč želita le pridobiti določene ugodnosti. Organi pregona zahodnih držav Evropske unije v zadnjem obdobju zaznavajo več tovrstnih primerov kot v preteklosti. Kako je s tem v Sloveniji?

Nedolgo tega smo poročali o primeru domnevne diskriminacije s strani slovenskih uradnikov za matične zadeve na dveh upravnih enotah. V sporočilu za javnost je Zagovornik načela enakosti zapisal: "Par Slovenke in Nigerijca je diskriminacijo prijavil zato, ker sta imela občutek, da sta jima tako pri pridobivanju informacij o postopku in pri prijavi sklenitve zakonske zveze matičarki ovirali postopek ter jima ob tem izrekali neprimerne komentarje." Več o tem primeru TUKAJ.

Intervju Magazin "Mogoče si bom sedaj pljunila v skledo, ampak ne morem delati s parom, pri katerem ne čutim ljubezni"

Na prvi upravni enoti, na kateri sta se oglasila v zvezi s pridobitvijo informacij o potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze, naj bi matičarka ob pregledu dokumentov med drugim izjavila, da je "imela ta teden že tri Nigerijce", da je "tu nekaj sumljivega", kar ji deluje "kot da so med sabo zmenjeni" in da "jih bo vse poslala na zaslišanje".

Na Generalni policijski upravi smo zato preverili, ali so s tem seznanjeni tudi oni in kako se borijo proti tej obliki kaznivega dejanja.

Pojasnili so nam, da statističnih podatkov ne vodijo na način, da bi iz obravnavanih kaznivih dejanj lahko izločili tista, ki se nanašajo na domnevno lažne poroke. Točnih podatkov zato z nami niso mogli deliti. Iz istih razlogov ne morejo potrditi ali ovreči, ali jih je vse več. 

V slovenski zakonodaji navidezna zakonska zveza namreč ni opredeljena kot samostojno kaznivo dejanje. Slovenski policisti v povezavi z dogovorjeno fiktivno zakonsko zvezo največkrat obravnavajo primere sumov kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, goljufije ali pa prepovedanega prehajanja meje oz. ozemlja Slovenije.

Slovenci med tujkami za svojo zakonsko partnerico najpogosteje izberejo državljanke Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Severne Makedonije in Rusije. Podobna slika glede državljanstev je v primerih, ko je nevesta Slovenka in ženin tujec. Večina novopečenih slovenskih zetov, ki prihajajo iz tujine, je državljanov BiH, Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije, Turčije, Velike Britanije in Kosova.

Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija nam pove, da slovenski policisti  posameznike, ki zakonsko zvezo sklenejo na podlagi lažno predstavljenih okoliščin in so s strani uradnikov prejeli uradno izdano poročno listino, običajno obravnavajo po 253. členu kazenskega zakonika, in sicer kot kršitelje overitve lažne vsebine.

Nekateri podatki Generalne policijske uprave kažejo, da so med letoma 2017 in 2021 obravnavali 23 tovrstnih primerov. Po številu primerov sta izstopali leti 2016 in 2017, ko jih je bilo skupno 17. Leta 2018 so policisti  obravnavali štiri tovrstne zadeve, 2019, 2020 in 2021 pa po eno.

"Omenjeno kaznivo dejanje stori tisti, ki spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi kar koli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu. Storilec se za tako kaznivo dejanje lahko kaznuje z zaporom do treh let," razloži predstavnik policije.

• Preberite še: Ponarejanje: "Bankovci so bili zelo dobro ponarejeni!"

Poleg tega lahko preiskava policiste pripelje do ugotovitve, da so posamezniki izvršili še katero drugo kaznivo dejanje, denimo zlorabo socialnih pravic. To se razlikuje od primera do primera. Po njihovih izkušnjah so tudi motivi za sklenitev zakonske zveze, pri kateri se tujec poroči z državljanom matične države, različni. "V določenih primerih ugotovimo, da gre res za pridobitev pravic in ugodnosti, ki jih oseba kot tujec drugače ne bi imela," pove Menegalija.

Tujci si namreč s poroko na podlagi zakona o tujcih, ki med drugim zajema pravico do združitve z družino, lahko zagotovijo pravico do začasnega prebivanja v Sloveniji. Po določenem času in pod posebnimi pogoji lahko kasneje zaprosijo za delovno vizo, stalno prebivališče in celo državljanstvo. Že samo z urejenim začasnim prebivališčem si tuji državljani, ki sicer niso državljani Evropske unije, pridobijo pravico do prostega gibanja znotraj Schengenskega prostora.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo med letoma 2010 in 2024 v Sloveniji skupno sklenjenih skoraj 13.500 zakonskih zvez, ki so vključevale vsaj enega tujca. 

Kako priti na sled fiktivni sklenitvi zakonske zveze?

Ob prijavi na obred sklenitve zakonske zveze je pogosto težko oceniti/soditi, kdaj naj bi šlo za fiktivno poroko. V ta proces so namreč vpletena tako čustva kot tudi človeški faktor. "Sprejemanje odločitev vsak izraža različno in reakcije vsak pokaže na svoj edinstven način," razložijo na Upravni enoti Ljubljana.

Prav zato se ob prijavi na sklenitev zakonske zveze po njihovih besedah uradna oseba ne vmešava. Imajo pa upravne enote v teh primerih možnost, da v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, po 30. členu Družinskega zakonika sprožijo posebni ugotovitveni postopek.

Kako policisti torej pridejo na sled fiktivni sklenitvi zakonske zveze?

Predstavnik policije nam pojasni, da postopek preiskave kaznivega dejanja z naslova overitve lažne vsebine običajno sprožijo na podlagi prejetega obvestila. Sum potrdijo ali ovržejo s pomočjo opravljenih intervjujev z domnevnima zakoncema, v katerem preverijo določene indice.

Slovenija Maročan je po poroki prišel na upravno enoto po dokumente, sledilo je to ...

Pozorni so denimo na to, da se osebi med seboj morda ne poznata, da je bila zakonska zveza sklenjena v teku različnih postopkov pridobitve statusa tujca, kot so izgon, zavrnitev azila ali zavrnitev podaljšanja bivanja, ali da osebi morda sploh ne živita v skupnem gospodinjstvu. Obenem zaslišijo priče in preverijo izdane listine.

Policija ob odkritem in raziskanem primeru ter podaji kazenske ovadbe na pristojno okrožno državno tožilstvo običajno predlaga postopek prekinitve dovoljenja za prebivanje tujcu, kar z drugimi besedami pomeni izgon iz države.

Ključno besedo imajo upravne enote 

Kot je razvidno iz nedavnega primera, so z omenjeno tematiko dobro seznanjeni zaposleni na upravnih enotah oziroma na oddelkih za tujce. V postopku prijave na sklenitev zakonske zveze je pomembno je, da uradnik preveri verodostojnost dokumentov, ki jih tuj državljan prinese iz države, katere državljan je. "Kadar se izkaže, da stranka, ki je tuj državljan, nima vseh ustreznih dokumentov ali s seboj nima prevajalca oz. tolmača, je njeno nezadovoljstvo navadno usmerjeno v uradnika," izkušnje z nami delijo na Upravni enoti Ljubljana.

Uradna oseba pred samim postopkom sklenitve zakonske zveze preveri dokumente, bodoča zakonca seznani s postopki, s pogoji za sklenitev zakonske zveze in pravnimi posledicami. Par se nato odloči o datumu, uri, o lokaciji poroke in tudi o priimku. Kadar gre za prijavo tujega državljana, ki ne govori slovenskega jezika, je prisoten tolmač, zato je postopek prijave kompleksen, nam razložijo.

"Izpiski in potrdila morajo biti izdani za uporabo v mednarodnem prometu, torej ustrezno overjeni in prevedeni v slovenski jezik. Lahko so izdani na mednarodnem obrazcu, če je država podpisnica Pariške ali Dunajske konvencije in ne smejo biti starejši od šest mesecev. Izjema so listine, izdane v državah, kjer se izpisek izda praviloma samo enkrat in dokazuje le posamično matično dejstvo, ne pa osebnega statusa. Če bodoči zakonec ali priča ne govorita slovenskega jezika, mora pri prijavi in sklenitvi zakonske zveze sodelovati uradni prevajalec oziroma sodni tolmač," postopek sklenitve zakonske zveze, pri kateri je ena oseba tujec, razložijo na UE Ljubljana.

V primeru, da je bodoči zakonec (ali oba) tujec, za prijavo zakonske zveze potrebuje potni list, izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o samskem stanu ali drugo potrdilo, ki izkazuje zakonski stan.

Tujcu, pri katerem so ugotovili, da se je poročil z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, enostavno ne izdajo oziroma podaljšajo dovoljenja za začasno prebivanje. Prav tako mu ne priznajo pravice do združitve družine, če v postopku za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje ali izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ugotovijo, da družinski član dejansko ne živi v družinski skupnosti s tujcem.

V evidencah o dovoljenjih za prebivanje (oziroma Registru tujcev, ki je centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu) se podatki o razlogu, zaradi katerega je izdaja ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje zavrnjeno ali zaradi katerega je dovoljenje za prebivanje razveljavljeno, ne vodijo. "Glede na navedeno ne razpolagamo s podatki o tem, koliko prošenj za izdajo ali podaljšanje dovoljenj za prebivanje so upravne enote v določenem časovnem obdobju zavrnile ali koliko dovoljenj so razveljavile zaradi navidezne zakonske zveze," nam pojasnijo na notranjem ministrstvu.

Zagovornik načela enakosti ministrstvu predlaga boljšo komunikacijo

Zagovornik načela enakosti v nedavnem primeru Nigerijca in Slovenke ni ugotovil, da je bil par dejansko žrtev neposredne diskriminacije, zaznal pa je navedbe o neprimernem komuniciranju uslužbenk. Ministrstvu za javno upravo je zato priporočil, naj vse upravne enote obvesti o tem, da morajo pri poslovanju s pari, ki se želijo poročiti in v katerih je eden od bodočih zakoncev tujka oziroma tujec, nameniti dodatno pozornost pri nudenju informacij.

Omenjeni primer namreč ni bil edini, saj so se "mešani pari" večkrat pritožili glede nestrokovne obravnave slovenskih uradnikov. "Tovrstne prijave sicer niso pogoste, kar pa seveda ne pomeni, da se 'mešani' pari pri obravnavi na upravnih enotah ne soočajo s težavami, na katere 'navadni' pari praviloma ne naletijo," z nami podelijo nekaj izkušenj s tega področja.

Neprimerno Slovenija Takšne komentarje sta slišala na upravni enoti, ko sta se želela poročiti

Najbolj pereča ugotovitev v povezavi z diskriminacijo s strani upravnih enot sega v leto 2020, ko je slovenska državljanka želela skleniti zakonsko zvezo z Nigerijcem, ki je zaprosil za azil. Prijaviteljica diskriminacije je takrat zatrjevala, da sta upravna enota in policija po usmeritvah Ministrstva za notranje zadeva (MNZ) ravnali diskriminatorno, ker sta s preverjanjem pristnosti predloženih dokumentov njenega zaročenca zaustavili postopek sklenitve zakonske zveze. Zaročenca so izgnali v Nigerijo, zato sta se poročila tam in sprožila postopek urejanja vize za vrnitev v Slovenijo.

• Preberite še: "Poleg strahu pred drugačno kulturo je tu še podcenjevanje dejanske razvitosti"

Med postopkom ugotavljanja so na uradu Zagovornika pridobili dokument MNZ, ki vsebuje usmeritve upravnim enotam za preverjanje pristnosti dokumentov tujcev, prosilcev za azil, pri sklepanju zakonskih zvez s slovenskimi državljankami. "Cilj teh usmeritev je preprečevanje sklepanja navideznih zakonskih zvez, ki naj bi jih ti tujci sklepali z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Usmeritve so upravnim enotam narekovale posebno pozornost pri državljanih afriških držav," se spominjajo pri neodvisnem državnem organu.

Zato so presodili, da so omenjene usmeritve pomenile navodilo za diskriminacijo na podlagi državljanstva (tretje države) in rase oziroma etničnega porekla. MNZ je nato že med postopkom Zagovornika preklicalo veljavnost dokumenta.

stasa.pust@styria-media.si