Kresalova je namreč ob sredinem obisku v Slovenj Gradcu poudarila, da je ena glavnih prioritet te vlade, da se učinkovito loti gospodarskega kriminala, zato je boljša organiziranost znotraj tožilstva potrebna.
"Pravi tektonski premiki" so že bili narejeni na policiji, prav tako je bila reorganizacija narejena na sodiščih, le tožilstvo se po njenih besedah še ni soočilo s tem, da je treba narediti korak naprej.
Le dobro delo vseh treh – policije, sodišča in tožilstva – je potrebno za uspešen boj proti gospodarskemu kriminalu, je dejala ministrica.
Prvi ukrepi že leta 1996
Na državnem tožilstvu pa poudarjajo, da so za ustrezno organiziranost na področju pregona zahtevnega gospodarskega in organiziranega kriminala sami poskrbeli že leta 1996, ko je takratni generalni državni tožilec oblikoval skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, ki se je pozneje preimenovala v skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
"Kljub hudim političnim nasprotovanjem je skupina pričela z delom – tako na zadevah organiziranega kot tudi na zadevah zahtevnega gospodarskega kriminala," so zapisali na tožilstvu.
Spremembe zaradi političnih pritiskov
Po njihovem mnenju je leta 1999 zaradi političnih pritiskov prišlo do spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki je skupini onemogočila ukvarjanje z zahtevnim gospodarskim kriminalom.
"Šele leta 2006 sprejeta sprememba zakona je skupini vnovič omogočila pregon gospodarskega kriminala," so sporočili s tožilstva.
Tožilstvo tako po njihovem mnenju ne potrebuje nobenih tektonskih premikov, saj je bilo že leta 1996 ustrezno organizirano za pregon zahtevnega kriminala.
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala uspešno deluje, so prepričani, saj je bila vsa leta delovanja velika večina sodb v zadevah skupine.
