|
Neformalen dogovor, da bi državi poiskali rešitev, v Haagu ni sporen, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, ali je Hrvaška sprejela načela, ki jih je Slovenija oblikovala kot svoja soglasja. Brez teh načel, zlasti načela pravičnosti, si namreč težko predstavljam, da bo Slovenija od Haaga dobila tisto, kar si večina od nas želi, to je prost izhod na odprto morje. Borut Pahor, predsednik SD |
|
Tako sta se v neformalnem načelnem soglasju dogovorila slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader. Vprašanje krške nuklearke in hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke bosta državi reševali z arbitražo.
Ustanovljeni bosta posebni komisiji, v katerih bodo pravniki in strokovnjaki za mejo in ki se bosta v naslednjih tednih uskladili o pogojih in najpomembnejših vprašanjih, o katerih bo odločalo sodišče v Haagu. To naj bi storili še letos, potem pa bosta o njihovih predlogih in pogojih odločala še slovenski in hrvaški parlament.
" Za zdaj obstaja neformalno načelno soglasje, da nerešena vprašanja, povezana z mejo med državama, predamo v reševanje Meddržavnemu sodišču v Haagu. Pri načelnem soglasju izhajamo iz stanja meje, ki je veljalo ob podpisu Brionske deklaracije 25. junija 1991,“ je dejal premier Janša. Tudi premier Sanader je načelni dogovor označil za pomemben korak pri reševanju enega izmed najtežjih vprašanj med državama in izrazil upanje, da bi čim prej prišli do rešitve, saj si s Slovenijo želijo dobrih sosedskih odnosov.
|
Če bi se želeli pogovarjati o arbitraži, bi morala Hrvaška odstopiti od namere, da 1. januarja 2008 razglasi zaščitno ekološko ribolovno cono. To je enostransko dejanje, zaradi katerega je arbitraža brezpredmetna. Jelko Kacin, LDS |
|
Drugih odprtih vprašanj med državama, kot sta nuklearka Krško in hrvaški varčevalci nekdanje Ljubljanske banke, ne bodo reševali v paketu ob pomoči tretjega, temveč z dvostranskim sporazumom, zato se bodo v naslednjih tednih sestali ministri obeh držav in poiskali skupen dogovor.
Hrvaška pa ne namerava odstopiti od uveljavitve zaščitne ribolovne cone s 1. januarjem 2008. V ponedeljek bosta premierja dogovor predstavila parlamentarnim strankam. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da je načelo pravičnosti eno od tistih, o katerem se bodo morali dogovoriti strokovnjaki. " Pustimo času čas, biti moramo optimisti. Dali smo si čas do novega leta, ko naj bi strokovnjaki pretehtali vse možnosti,“ je še dodal Rupel. Tudi slovenske stranke vztrajajo pri tem, da Slovenija v svojih pogajanjih ne sme odstopiti od načela pravičnosti in zgodovinskih okoliščin.
Združena in enotna Evropska unija do leta 2020
|
Če ne bomo upoštevali vseh zgodovinskih dejstev, smo pokleknili pred Hrvati. Mislim, da si česa takega ne smemo dovoliti. Zmago Jelinčič, predsednik SNS |
|
Ob srečanju premierjev Janše in Sanaderja se je na Bledu začela tudi dvodnevna mednarodna konferenca Strateški forum z naslovom Evropska unija (EU) 2020: združena in enotna. Na njej sodeluje več kot 400 gostov iz 50 držav in šest mednarodnih organizacij.
Govorijo o aktualnih vprašanjih in izzivih EU ter o njeni prihodnji širitivi. Med pomembnejšimi temami sta ekologija in okolje, saj je treba segrevanje ozračja in energetsko varnost obravnavati na svetovni ravni.
Vsebina letošnje konference je povezana tudi s pripravami Slovenije na predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta. Včeraj so o viziji bodoče Evrope govorili slovenski, hrvaški, litovski in makedonski premierji Janez Janša, Ivo Sanader, Gediminas Kirkilas in Nikola Gruevski, pozdravni govor pa je imel zunanji minister Dimitrij Rupel.
