Slovenija
111 ogledov

Tretjina zavrnila kandidate za delo zaradi neprimernih objav na spletu

Ksenija Štrekelj Saša Despot
Mednarodna raziskava, ki jo je opravilo kadrovsko podjetje Addeco, ugotavlja, da je tretjina kadrovnikov že zavrnila kandidate zaradi njihovih objav na spletu. S čim lahko delo dobimo ali izgubimo, smo se pogovarjali s Ksenijo Štrekelj, direktorico Iskanja in selekcije v Adeccu Slovenija.

Sodeč po raziskavi približno polovica kadrovnikov preverja kandidate za delo na spletu. Ali to, da imaš račun na LinkedInu, Twitterju ali Facebooku predstavlja že absolutno prednost?

Kadrovniki seveda iščejo informacije o kandidatih, kar je seveda prav, tako kot tudi kandidati iščejo informacije o podjetjih. Če imaš profil na LinkedInu, Twitterju ali Facebooku, je zagotovo neka dodana vrednost. Naša praksa je sicer pokazala, da se najbolj gledajo profili na LinkedInu. Hitreje prideš do informacij, kje je kandidat že delal in kakšne izkušnje ima.

Tisti, ki nimajo profilov na družbenih omrežjih, so potem na slabšem?

Mi vedno spodbujamo, da ljudje odprejo profile, ker te to poveže s svetom in prideš hitreje do informacij. Zagotovo je to nekaka dodana vrednost, imeti profil na družbenih omrežjih.

Tretjina kadrovnikov je povedala, da so že izločili kandidata za zaradi nečesa, kar je objavil na spletu.

Tisto kar objaviš na spletu ostane na spletu, zato je zelo pomembno, da objaviš tiste informacije, ki jih potencialni delodajalci iščejo in kar delodajalce zanima pri iskalcih zaposlitve. To so njihova znanja, veščine, spretnosti in tudi priporočila, ki jih imajo s prejšnjih priložnosti. Razumeti, kaj je dodana vrednost kandidata za neko podjetje, to je tisto ključno.

Čisto konkretno, katere podatke bi moral izpostaviti, če bi si želel zasesti delovno mesto ekonomista v uspešnem podjetju?

Kakšne so tvoje dosedanje izkušnje, kaj so tiste naloge, ki jih danes počneš na nekem delovnem mestu. Ni slabo tudi, da navedeš, kaj so tvoji največji uspehi, ki si jih dosegel. Seveda pa moraš spoštovati poslovne skrivnosti nekdanjih podjetji – tudi na družbenih omrežjih – to je osnovna higiena. Znati pa moraš tudi izpostaviti svojo dodano vrednost, to je ključno.

Kaj pa je ta dodana vrednost?

Če nekdo išče komercialista, ki se osredotoča na tuje trge, potem izpostaviš na katerih vseh trgih si že delal, kaj si počel … Ali si moral sam vzpostavljati stike ali so bili že prej zagotovljeni. Skratka, da delodajalec čim bolje razume, kako si opravljal neko delovno mesto.

Kaj je tisto, kar ti lahko odnese službo, kljub temu da izpolnjuješ vse ostale zahteve?

Ko govorimo o profesionalnih omrežjih, je pomembno izpostaviti, kaj ti znaš in kaj ti veš. Ohraniti pa moraš distanco do tega kar počneš v poslovnem življenju in kar počneš v zasebnem življenju, to je zelo pomembno.

Ksenija Štrekelj | Avtor: Saša Despot Saša Despot
LinkedIn velja za omrežje namenjeno poslovnim stikom, kako pa to distanco ohranjamo na Facebooku ali Twitterju?

To pa je nekaj, kar mora vsak posameznik pri sebi oceniti, saj kar daš na splet tam tudi ostane. Neko zdravo mero razuma, kaj boš dal na družbena omrežja, pa je potrebno imeti.

Ali v Sloveniji obstajajo iskalci kadrov, ki bi ti preko spleta ponudili delo?

Zagotovo, tudi mi to počnemo. To zgleda tako, da na podlagi povpraševanja naših klientov s pomočjo LinkedIna pridemo do potencialnih kandidatov, ki pa ni nujno, da se odzovejo na razpise. Vidimo pa, da imajo nekateri posamezniki potrebne certifikate in kompetence, zato jih kontaktiramo in preverimo, ali so zainteresirani.

Povsem realno je potem, da tudi v Sloveniji dobiš prek spleta ponudbo za delo?

Zagotovo.

Kako se pravzaprav danes še pride do neke stabilnejše službe?

Trg se je v zadnji letih zelo spremenil, zlasti če iščeš neko stabilnejšo zaposlitev, ni dovolj le čakati na oglas, ampak biti tudi aktiven. Določiti si moraš neka ciljna podjetja in delovna mesta, v končni fazi razumeti, kaj lahko ponudiš nekemu podjetju. Vzpostaviti moraš cilj in tudi kontaktirati podjetje, čeprav morda danes nima odprtega delovnega mesta.

V Sloveniji nekako velja, da veze in poznanstva pri iskanju štejejo največ, bi se s tem strinjali?

Ja, gotovo je mreženje pomembno danes. Več ljudi, s katerimi stopiš v kontakt, več možnosti imaš, da najdeš zaposlitev. Družbeno omrežje je lahko kanal, ki ti mogoča hitreje priti v stik z nekom kot bi sicer.

Kaj pa recimo preko zavoda za zaposlovanje, ali obstaja neka realna možnost, da se prijaviš in te tam pošljejo na razgovor, po katerem službo dobiš?

Zelo pomembno je, da oseba ne zgolj čaka, ampak tudi, da aktivno išče možnosti, kako se bo lahko nekomu prišla predstavit. Ampak ne zgolj predstaviti, ampak tudi povedat, kaj je on, kdo je on in kaj lahko doprinese k podjetju.

Kaj pa bi svetovali tistim, ki so poslali že prek petdeset življenjepisov, pa jim recimo nikakor ne uspe …

Zelo je pomembno, da kandidati ocenijo, kaj danes znajo in kakšne izkušnje imajo ter tudi raziščejo, katera so tista podjetja, ki iščejo primerljiva znanja in se potem tudi fokusirajo.

Bi nekomu, ki je dlje časa brez dela, priporočili prekvalifikacijo?

Jaz v prvi fazi vedno rečem, dajmo pogledat življenjepis. Ta in spremno pismo je vedno prvi stik s podjetjem, prva slika, ki jo ustvariš. Če je tukaj še prostor za izboljšave, kar ponavadi je, potem je potrebno to prilagoditi. Potrebno je pogledati tudi, kako so se kandidati v preteklosti lotili iskanja dela … Šele nato se začne razmišljati o morebitni smiselnosti prekvalifikacije.

Ksenija Štrekelj | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Ali posamezniki z družboslovno izobrazbo še vedno veljajo za težje zaposlitvene?

V zadnjih treh ali štirih letih trendi ostajajo približno enaki, zelo se iščejo prodajni kadri, ki imajo neko tehnično ozadje. Še vedno pa imajo prednost naravoslovni kadri pred družboslovnimi.

Ali družboslovcem potem priporočate prekvalifikacijo?

Kar je iz mojega vidika zelo pozitivno je, da so mladi ljudje zelo iznajdljivi pri iskanju zaposlitve in tudi znajo se prilagoditi. Tudi mladi družboslovci lahko najdejo službo sploh iz tega vidika, ker se znajo prilagoditi zahtevam na trgu dela. Ne nujno se prekvalificirati, ampak se prilagodit zahtevam na trgu dela.

Ampak, ali prilagoditev zahtevam trga dela ne pomeni tudi pristanka na prekernost?

To je vedno stvar kompromisa, ki jo sprejme vsak posameznik. Karierna pot vedno pomeni nek razvoj, vsak posameznik pa more pri sebi oceniti, kaj je zanj sprejemljivo in kaj je zanj najboljša rešitev.

Kaj pa so trenutno tiste kvalifikacije, zaradi katerih bi ti potencialni delodajalci spregledali tudi kakšen neprimeren selfi?

Ogromno povpraševanja je po kandidatih, ki imajo tehnično izobrazbo: strojna, tehnična fakulteta Tudi za medicino, farmacijo, kemijo in ostale naravoslovne smeri. Za dobrega kandidata je vedno priložnost.

Komentarjev 2
  • Bozidar.Frelih 10:55 02.november 2014.

    Naslov in vsebina članka nimata nobene zveze oz sta celo diametralno nasprotna. Članek pa poln votlega. Ravno zaradi tega je bilo treba objaviti 3 praktično enake fotke gospe. Drugače pa ja, povpraševanja po dobrih kandidatih je ogromno. Posebej po tistih, ...prikaži več, ki bi delali vsaj napol, če ne popolnoma zastonj. Zakaj pa nekdo dobi službo nekdo pa ne živ bog ne ve. Tukaj govorim o tistih nekaj odstotkih iskanj, ki niso že od vsega začetka "zmenjena". Če pač nekomu ne sedem, pač ne sedem, in tukaj nimam kaj naredit. Itak je pa v Sloveniji 80% dela takega, da ga lahko opravlja vsak s končano srednjo šolo. Skoraj nimamo raziskav in razvoja, za mal papirje prekladat pa police filat pa ne rabiš ravno faksa.

  • Avatar Zala
    Zala 10:05 02.november 2014.

    Mi lahko kdo pojasni, kaj je gospa konkretnega povedala? Nič, popolnoma nič, malo nakladanja in ponavljanje tistega, kar že vsi vedo. Je članek mišljen, kot prikrito reklamno sporočilo? Mimogrede, ne iščem službe, a tisti, ki je iščejo si s ...prikaži več člankom nimajo kaj pomagati. Sicer, pa Addeco je zato, da naročniku priskrbi najboljše za najnižjo ceno. Izcediti delavca do konca. Zakaj že iskalci dela odhajajo v tujino? Morebiti tudi zato, ker se z raznimi Addeci ne želijo ukvarjati. Zavod za zaposlovanje pa bi brez škode lahko vzdignili v zrak. Tam so zaposleni plačani po prisotnosti na delov. mestu, ne po opravljenem delu. Vsekakor bi potrebovali korektno Agencijo za zaposlovanje v kar bi lahko spremenili dosedanji Zavod, a s konkretnimi rezultati in za začetek z delom za določen čas.