Slovenija
27 ogledov

Trg dela po skandinavsko

Miroljub Ignjatović je sociolog na fakulteti za družbene vede. Meni, da je izvir Žurnal24 main
Spremembe trga dela bodo dražje, a dolgoročnejše.

Kako ocenjujete zakon o malem delu oziroma ves paket rešitev na področju zaposlovanja, ki ga pripravlja zdajšnja vlada?
Spremembe vidim kot korak v smeri uveljavljanja koncepta varne prožnosti. V svetu sta dve ideologiji: ena je liberalna, kjer je trg tisti, ki ustvarja delovna mesta in naj bi omogočal povpraševanje in ponudbo, drugi pristop pa je bolj socialnodemokratski, skandinavski, pri katerem mora država sodelovati na trgu delovne sile. Leta 2005 je bil ponujen izhod v liberalnem modelu, ta vlada pa poskuša vstopiti v skandinavski pristop.

Kaj takšno urejanje trga delovne sile ponuja zaposlenim?
Omogočiti želi fleksibilnost in hkrati varnost. Recimo, da bo denarno nadomestilo za brezposelnost, če ste že brezposelni, višje, da ga boste prejemate dlje in da ga bo dobival večji delež brezposelnih, toda po drugi strani naj bi del zakona o trgu dela omogočal lažje odpuščanje, krajše odpovedne roke in nižje odpravnine. Vse gre v smeri izenačevanja pogojev na trgu delovne sile. Zdaj imamo zelo segmentiran trg, kjer je na eni strani populacija v rednih službah, zaposlena za nedoločen čas in večinoma starejša, na drugi strani pa mlajša, zaposlena prek študentskega servisa ali za določen čas. Ta lahko šele po 30. letu upa, da se bo redneje zaposlila.

Takemu urejanju nasprotujejo tako sindikati kot študenti.
Moja kritika sindikatov je, da se zavzemajo le za ohranitev pravic redno zaposlenih. Ko se pojavi problem mladih, so zraven, vendar ne vidijo, da zavzemanje za ohranitev vseh pravic starejše generacije pomeni slabše možnosti za mlade. Namen izvirnega koncepta varne prožnosti je izenačenje možnosti na trgu delovne sile za prve in druge. Rahlo se spremenijo pravice zdaj zelo zavarovanih, a se s tem dobi možnost za zvišanje standarda fleksibilno zaposlenim.

Se v reformah prejšnje vlade vidi politični interes, saj je pristopala iz drugačne perspektive? Bomo čez pet let spet spreminjali zakone o trgu dela?
Težava je, da nimamo družbenega konsenza glede tega, kaj si želimo, kakšno državo, kakšni so cilji, vrednote, ki jih imamo. Bojim se, da liberalna smer ni problem samo tiste vlade, ampak skoraj vsake. Vlada vlada štiri leta in želi v tem času pokazati rezultate, saj bo sicer izgubila volitve. Torej potrebuje ukrepe, ki bodo prinesli hitre rezultate. Liberalni model je za to zelo priročen, ker prinaša hitrejše rezultate, državo pa sprosti, da nima veliko stroškov – vsak si mora vse urediti sam. Hkrati ima država visoko stopnjo delovne aktivnosti, ker morajo vsi delati, saj je to edini vir življenjskega standarda.

Kakšen je zdaj ponujeni model urejanja trga dela v teoriji?
Je dolgoročnejši, dražji – vse skandinavske države imajo visoke prispevke in davke. A je tudi socialno pravičnejši. Omogoča, da imajo vsi ljudje določeno, relativno visoko raven življenjskega standarda.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.