Slovenija
28 ogledov

Trgovci v laseh zaradi vprašanja, čigava trgovina je bolj slovenska

trgovina supermarket Shutterstock
Kdo je bolj slovenski trgovec - tisti, ki ima slovenskega lastnika, ali tisti, ki ima na policah največ slovenskih izdelkov. Razen trgovcev na vprašanje nihče ne odgovori z jasnim odgovorom.

Na vprašanje, kateri od slovenskih trgovcev je najbolj slovenski, kmetijski minister Dejan Židan izmuzljivo odgovori: "Tega kot pristojni minister ne morem povedati, lahko pa povem, kako se sam odločam za obisk trgovine. Obiskujem različne, iščem pa slovenske izdelke. Sem pa sladkosned in imam zelo rad čokolado. Trenutno mi je najboljša mlečna Gorenjkina z zdrobljenimi lešniki in kjer te čokolade nimajo, tam me ne bodo našli."

Zelenjava v trgovini | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Glede na to, da trend povpraševanja po hrani iz lokalne samooskrbe ter pridelave in predelave v domačem okolju že nekaj let raste, so trgovci na okopih za naziv "največji slovenski" saj lahko s tem med svoje police privabijo več potrošnikov. 

V Mercatorju trdijo, da šteje, kdo ima največji tržni delež. "Največji slovenski trgovec je tista družba, ki je registrirana v Sloveniji ter je najbolj pomembna za slovensko družbo, saj zaposluje največje število ljudi, plačuje največ davkov, ustvari največji prihodek, ima največji tržni delež na slovenskem trgu ter je zaradi najbolj obsežnega sodelovanja s slovenskimi dobavitelji tudi najbolj vpeta v slovensko živilsko verigo. To je Mecator,"pravijo.

V Tušu, ki je prav zaradi tega vprašanja izstopil iz oglaševalske zbornice, pa poudarjajo: "Nesporno dejstvo ostaja - Tuš je največji trgovec v slovenski lasti in s tem največji slovenski trgovec in je na to ponosen."

Krilatica "slovenski trgovec" ni opredeljena

Slovenski trgovec je tisti, ki dela v Sloveniji in ima tu registrirano podjetje. Tu ne smemo biti toliko pozorni do oblike lastništva. Pomembno je, da tukaj počne dejavnost in so tukaj ljudje zaposleni, pravi Židan. 

Podobno ugotavljajo v zvezi potrošnikov: Krilatica "slovenski trgovec" ni zakonodajno opredeljena, torej gre za marektinški pristop. Lahko si jo vsak trgovec razlaga na podlagi zakonske določbe za izdelke – torej, delujem ali poslujem v Sloveniji in sem slovenski trgovec ne glede na lastništvo. 

V trgovinski zbornici se do spora svojih članov ne želijo opredeljevati. "Trgovina je gospodarska dejavnost, ki je močno vpeta v tokove tako na lokalni kot tudi na globalni ravni. V ospredju je zagotovo uresničevanje potreb in zahtev končnega potrošnika, kar pomeni, da mora trgovina danes zagotavljati ustrezno razmerje med kakovostjo in ceno blaga," pojasnjujejo. 

Je bolj pomembna poreklo ali kvaliteta?

A zakaj Slovenija s potrošniško politiko ne stremi bolj k vprašanju kvalitete izdelkov kot poreklu?

"Takšna miselnost je bila pri nas zelo prisotna tudi ob vstopu v Evropsko unijo, pa tudi ob osamosvajanju. Da torej ni pomemben izvor izdelka, pač pa kvaliteta, okus in nizka cena. Zanimivo je, da so nam to miselnost vcepljale države, ki same ravnajo čisto drugače," pojasnjuje kmetijski minister in dodaja, da velika večina evropskih držav svoje potrošnike prepričuje, naj kupujejo lokalno proizvedene izdelke.

"To pa zato, ker so ugotovili, da je hrana nekaj posebnega. Kmeticam in kmetom, ki v vsaki državi predstavljajo pomembno delovno silo, dajejo delo in države nočemo, da ljudje ostanejo brez dela. Za Slovenijo velja še en zelo specifičen argument: lokalno pridelana hrana je dokazljivo bolj sveža in kvalitetna. Vprašati se moramo tudi, ali je hrana, ki jo kupujemo, nas varna. Slovenija ima izredno strog sistem nadzora nad varno hrano," opozarja Židan. 

david.jug@zurnal24.si

Komentarjev 23