"Tudi slepcu je jasno, da proti Janši možnosti nima!"

"To je lahko znak notranje konsolidiranosti stranke, saj bi se protikandidati seveda lahko pojavili, kandidature jim nihče ne ovira, je pa najbrž tudi slepcu očitno, da prave možnosti proti dolgoletnemu predsedniku seveda ne bi imeli, zato tudi nihče ne kandidira," pravi analitik Miro Haček.

Janez Janša je namreč tudi tokrat edini kandidat za predsednika stranke, ki jo sicer neprekinjeno vodi že od leta 1993. To bo tako za 66-letnega Janšo deseti mandat, ko ga bo končal, bo na čelu stranke rekordnih 36 let. 

Na zadnjem kongresu leta 2021 je med 656 delegati, ki so oddali glas, Janša prejel 650 glasov, proti pa je bilo šest delegatov.

V vseh teh letih je imel Janša le enega protikandidata. Leta 1993 je na strankarskem kongresu proti njemu kandidiral Andrej Ocvirk. Ocvirk je dobil 12 glasov, Janša pa 198. Kot potencialni nasledniki oziroma protikandidati Janši so se v preteklosti omenjali  Anže Logar, Milan Zver in Zvonko Černač, vendar se doslej nihče ni odločil za kandidaturo proti Janši. 

Profimedia

"Nikoli ni zelo koristno za demokracijo znotraj stranke, če je en sam kandidat za predsednika, zaželjena je bolj živahna znotrajstrankarska konkurenca in vihrava demokracija. Žal pa pri slovenskih političnih strankah po pravilu gledamo zgolj enega samega kandidata, pri trenutnih petih parlamentarnih strankah so le Socialni demokrati imeli več kot enega kandidata, ostale štiri parlamentarne stranke pa so imele (oz. imajo) v tem mandatu zgolj enega kandidata. Tako je tudi pri SDS, kjer je gospod Janša zdaj že po pravilu edini kandidat, mislim, da že sedmič zapored. To je lahko znak notranje konsolidiranosti stranke, saj bi se protikandidati seveda lahko pojavili, kandidature jim nihče ne ovira, je pa najbrž tudi slepcu očitno, da prave možnosti proti dolgoletnemu predsedniku seveda ne bi imeli, zato tudi nihče ne kandidira. Sem prepričan, da bi bila slika drugačna, če bi gospod Janša najavil umik z vrha stranke," prvi politični analitik Miro Haček. 

Kot najbolj verjetni kandidat za vodenje stranke po Janezu Janši je precej časa veljal poslanec Anže Logar. Logar je bil v vladah Janeza Janše direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in zunanji minister. V zadnjih letih se je od stranke postopno in previdno distanciral. 

Leta 2022 je Logar kot neodvisni kandidat s podporo SDS kandidiral za predsednika države. Formalno je ostal član SDS, leto kasneje pa ustanovil Platformo sodelovanja ter nato lastno stranko. Ali gre za stranko, ki bo pomagala Janši na oblast, bo znano po naslednjih volitvah. Logar bil je verjetno edini doslej, ki bi v SDS dobil podporo za vodenje stranke, a le če bi se Janša prostovoljno umaknil. 

V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha, ki sta iz stranke kasneje izstopila. 

"Daleč prvi Janez Janša, potem pa dolgo ni nobenega"

Janez Janša Logarja rad primerja z Gregorjem Virantom, ministrom za javno upravo v njegovi prvi vladi, ki je pred volitvami 2011 ustanovil svojo stranko, Državljansko listo. "Ravnanje Gregorja Viranta, ki je ob uporabi znanja in infrastrukture SDS zahrbtno snoval svojo listo, je nedostojno," je takrat dejal Janša. 

Boštjan Tacol

Zaradi Virantove nove stranke je v nemilost pri Janši padel tudi njegov svak, Miha Brejc, dolgoletni podpredsednik SDS, direktor Varnostnoinformativne službe, nekdanji poslanec in minister. Brejc je sicer zanikal vpletenost v Virantov projekt, so se odnosi poslabšali in Brejcu so dali vedeti, da v stranki ni več dobrodošel. Najprej je izstopil iz izvršilnega odbora nato pa še iz stranke. Ob tem je izjavil, da je v stranki "daleč prvi Janez Janša, potem pa dolgo ni nobenega", s čimer je kritiziral Janšev avtoritarni slog vodenja.

Janez Janša in lojalnost

Odhodi vidnih politikov iz SDS, ki je avtoritarno vodena stranka, niso prav pogosti, je pa njene vrste zapustilo nekaj nekoč bližnjih Janševih sodelavcev. 

Leta 2023 je po treh desetletjih SDS zapustila njena ustanovna članica Romana Jordan, ki je veljala za zmernejšo članico stranke. V javnosti je bilo veliko govora o tem, da sta z Janšo pri številnih temah v konfliktu, vodstvu stranke naj bi očitala, da se je od socialnih tem odmaknila k ideološkim, vendar Jordan javno nikoli ni kritizirala Janše in njegove politike.

Izjava Romane Jordan v štabu predsedniškega kandidata Anžeta Logarja v kavarni Slamič. Anže Petkovšek

V letih med 2004 in 2014 je bila Jordan evropska poslanka. Veljala je za eno najbolj cenjenih slovenskih predstavnic v Bruslju, vendar je delovala avtonomno. Na evropskih volitvah leta 2014 Jordan ni bila uvrščena na kandidatno listo. Kasneje je izstopila iz izvršnega odbora stranke, a ostala v SDS. Janša je izstop vidne članice stranke in pridružitev Logarjevi Platformi sodelovanja in kasneje Demokratom komentiral na omrežju X. "Nobenega konflikta ni moglo biti, saj te 'vidne' članice SDS v stranki praktično nismo videli, odkar ni več poslanka Evropskega parlamenta," je zapisal. 

Ivo Hvalica, intervju z upokojenim poslancem SDS. Anže Petkovšek

Nekdanji podpredsednik in poslanec SDS Ivo Hvalica je bil Janezu Janši sprva precej blizu. Poslanec v državnem zboru v mandatih od leta 1992 do leta 2000 je bil znan kot neumoren govorec, ki je lahko govoril več ur skupaj. Zaradi kritik na račun SDS po volitvah leta 2000, je leto kasneje Janša z njim obračunal na kongresu stranke, ko je  od delegatov zahteval, da Hvalice ne izvolijo v izvršilni odbor. Hvalica je nato izstopil iz stranke in Janšo označil za antidemokrata, stranki pa svetoval, da lahko pot iz slepe ulice najde le, če zamenja predsednika. 

Žurnal24 main

Del trenda odhodov je bil tudi odhod Dragutina Mateja, nekdanjega programskega tajnika, ministra za notranje zadeve v Janševi vladi ter poslanca SDS, ki je bil sprva Janše tesni sodelavec, odnosi pa so se nato ohladili, domnevno zato, ker naj bi Mate Janši večkrat izrazil svoje pomisleke. V drugi vladi je tako Janša za notranjega ministra imenoval Vinka Gorenaka, Mate pa kot poslanec ni glasoval proti njegovi interpelaciji. Končalo se je tako, da so Mateja na naslednjih volitvah postavili na listo v neizvoljivem okraju. Ko je Mate zapustil stranko, je kot razlog navedel pešanje notranje demokracije. 

Nik Rovan

Dolgoletni ideolog SDS, Peter Jambrek, prvi predsednik ustavnega sodišča in nekdanji minister, je po porazu SDS na volitvah leta 2011 dejal, da je SDS s svojim predsednikom ostala sama, da ne more in ne zna preseči 29 odstotkov ... Janša ga je skušal diskreditirati, tudi on je prenehal dobivati vabila na sestanke stranke.

Spor med Janezom Janšo in Damirjem Črnčecem je eden najbolj izstopajočih primerov političnih razhodov v Sloveniji, saj sta bila nekoč nekoč tesna zaveznika. Črnčec je bil direktor Sove v času Janševe druge vlade in vodja Odbora 2014, ki je organiziral proteste za Janševo izpustitev iz zapora v zadevi Patria. V času, ko je bil Janša zaporu, naj bi Črnčec neuradno vodil stranko, kar članom SDS ni ustrezalo, kasneje pa je postal vedno bolj kritičen do Janše. 

Damir Črnčec Anže Petkovšek

Nesoglasja so se poglobila, ko je Janša Črnčecu očital, da Sova Arhivu RS ni predala vseh dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ampak naj bi jih izbirala selektivno. "Spoznanje delovanja aparata SDS, ki deluje po načelih mafijskega poslovanja, kjer vse poti vodijo do vodje in njegovega najožjega kroga, mi je bilo popolnoma tuje," je zapisal Črnčec ob razhodu, ko je postal eden največjih kritikov Janše. Priključil se je Šarčevi in kasneje Golobovi vladi. "Damir je uspešno razgradil še vsako vladno koalicijo, v katero je bil poslan," je ob tem zapisal Janša.

Odmeven je bil tudi odstop Vere Ban leta 2016, ki je dejala, da ni več mogla gledati, kako Janša ravna z ljudmi. Sledil je odhod najmlajšega člana SDS Andreja Čuša, ki je Janši očital, da so kritični člani stranke pogosto izključeni iz kandidacijskih postopkov, kar je razumel kot obliko discipliniranja. Od Janše so se oddaljili tudi nekdanji šolski minister Žiga Turk, Dimitrij Rupel, Sonja Ramšak, Pavle Rupar in Angelca Likovič. 

sergeja.hadner@styria-media.si