Slovenija
10652 ogledov

Učitelji izviseli: Namesto naslednji mesec, višje plače šele naslednje leto

Branimir Štrukelj
1/4
Boštjan Tacol
"Naše članstvo zelo dobro razume manever predsednika vlade, s katerim se je izognil zahtevnemu položaju, v katerem se je vlada znašla," je v pogovoru za Žurnal24 povedal šef sindikata šolnikov Branimir Štrukelj.

Vam je kaj žal, da niste sprejeli ponudbe, ki so jo v ponedeljek dali na mizo vladni pogajalci?
Vprašanje je napačno zastavljeno. Dogovor je bil že pripravljen za parafiranje, vendar ga vlada ni želela podpisati, potem, ko je šla na pogajanja k drugim sindikatom, ki so nasprotovali tistemu, kar je obljubila nam. V tem smislu mi je žal, da vlada ni držala besede in ni naredila tistega, kar smo se na pogajanjih dogovorili.

Dogovorjeni pa smo bili v vseh bistvenih elementih naših stavkovnih zahtev. Odprta so ostala le vprašanja časovne uveljavitve in izplačila. Nismo pričakovali, da bo vlada pojedla besedo in prav to je tako razburilo naše članice in člane, da je bila včerajšnja stavka tako intenzivna in je kazalo, da bi se lahko konflikt še dodatno poglobil.

Bom drugače zastavil vprašanje. Vam je kaj žal, da niste sprejeli slabše ponudbe?
Slabša ponudba za nas ni bila sprejemljiva, ker ni odpravljala težave, ki šele zdaj prihaja do razumevanja. Ni bilo mogoče pristati na to, da se vsem javnim uslužbencem enako zvišajo plače, ker plače v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za skoraj 30 odstotkov.

Branimir Štrukelj | Avtor: Saša Despot Saša Despot
To je tisto, kar bomo morali uveljaviti tudi pri prihodnji vladi. Namreč, da vrednotenje vzgojno izobraževalnega dela – če ga primerjate na delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo – ne zaostaja v poprečju za 500 evrov za plačami v državni upravni ali drugih delih javnega sektorja. To je ključni problem, ki bo zdaj zamrznjen in bo počakal novo vlado, ostaja tukaj in ga bo treba rešiti takoj, ko bomo imeli vlado s polnimi pooblastili.

Da se oblikujeta nova vlada in nato vladna pogajalska skupina, bo terjalo svoj čas. Kdaj pričakujete, da se boste spet začeli pogajati?
No, vlada bo oblikovana najkasneje septembra in takrat pričakujemo, da se bodo pogajanja takoj nadaljevala. Ne smete pozabiti, da stavkamo, da imamo stavkovne zahteve in nimamo sklenjenega stavkovnega sporazuma, ki je bil sicer zelo blizu, a se mu je vlada odrekla.

Kaj boste zdaj rekli članstvu? Vendarle gre za 150 evrov višje plače mesečno, ki bi jih učitelji lahko imeli že naslednji mesec?
Naše članstvo zelo dobro razume manever predsednika vlade, s katerim se je izognil zahtevnemu položaju, v kateri se je vlada znašla. Sindikat v tem primeru ni mogel storiti več, kot je storil. Vehementno je zagovarjal stališča, ki jih je oblikovalo članstvo ter sledil je članski zahtevi, da se ne popušča, ker so naše zahteve upravičene. Na tej točki ni bilo mogoče storiti nič več, ker je predsednik vlade v ključnem trenutku odstopil.

Branimir Štrukelj | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Je vladna stran med pogajanji kakor koli namignila na scenarij, da bi premier odstopil?
V medijih je bil ta scenarij predstavljen že pred nekaj meseci. Nekateri so predsednika vlade celo nagovarjali naj problemov ne rešuje, pač pa naj s skrajšanjem mandata prepusti težke odločite prihodnji vladi. Sprašujem se, kako se zdaj opredeliti do političnih strank, če bodo v prihodnji vladi enake, glede na to, da problemov ne morejo ali ne znajo reševati.

Se vam zdi, da bi bil izid pogajanj drugačen, če bi se pogovarjali z vsemi sindikati hkrati? Nujno zlo partikularnih pogajanj s posameznimi sindikati je namreč začaran krog, v katerega se ujame vlada. Nekomu nekaj obljubi, drugi s tem ni zadovoljen in zahteva ravno toliko ali več. To gre lahko v neskončnost …
To drži. A skupna pogajanja niso bila mogoča, ker je večina sindikatov ignorirala dejstvo, da je vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju v času krize, zlasti pa od leta 2012 naprej, izrazito hitro zaostajalo, kar potrjujejo povprečne rasti plač v posameznih delih javnega sektorja, …

Večina sindikatov tega ni želela priznati, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da oblikujemo stavkovne zahteve, ki se ločujejo od splošnega dviga. Mi smo zahtevali, da je treba naše delo najprej ovrednoti toliko kot drugo, ne pa bistveno manj. Skupnih pogajalskih zahtev objektivno ni bilo mogoče sprejeti.

To bi lahko naredili le pod pogojem, da bi v vzgoji in izobraževanju spregledali, da zaostajamo za 20 oziroma 30 odstotkov za ostalimi javnimi uslužbenci. To za 47 tisoč strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju ni bilo sprejemljivo.

david.jug@zurnal24.si

Komentarjev 28
  • Marka Skace 19:54 15.marec 2018.

    Zdaj bo pa narcisoidni Štrukelj , lahko pojedel svoj štrukeljček. Haha!

  • drejc 19:53 15.marec 2018.

    Štrukelj zavaja, ko trdi, da plače v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za plačami v državni upravi in drugih delih javnega sektorja v povprečju za 30 odstotkov. Resnica je ravno nasprotna, v vzgoji npr. poučujejo starejše vzgojiteljice z višješolsko in s ...prikaži več srednješolsko izobrazbo, za kar prejmejo zgolj 1 do 2 plačilna razreda manj, kot vzgojiteljice z univerzitetno izobrazbo in dosežejo kar 39 oz. 38 plačni razred. V državni upravi je možnost uvrstitve s srednješolsko izobrazbo zgolj do okrog 32

  • Jagijagi1 18:51 15.marec 2018.

    Učiteljem je padel ugled na račun noro radikalnega Svizca Branimirja.