Umrl je France Popit

V petek je umrl France Popit, nekdanji predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije (SFRS). Med drugim je bil član slovenske in jugoslovanske vlade, predsednik slovenske zveze sindikatov in predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Zadnja leta je živel na Primorskem, odmaknjen od oči javnosti.

Vodja obračuna proti Kavčiču

"France Popit je pripadal partizanski generaciji, po drugi svetovni vojni se je počasi vzpenjal po partijski lestvici, bil je najprej in predvsem partijski funkcionar," njegovo vlogo v slovenski zgodovini opisuje zgodovinar Božo Repe. V sporu, ki je nastal v zvezi komunistov v liberalnem obdobju konec 60. in v začetku 70. let, je deloval proti Stanetu Kavčiču. "V tako imenovani cestni aferi (sporu zaradi kreditov) se je postavil proti Kavčiču in postal operativni vodja tega obračuna," pojasnjuje Repe. Po tem je prevzel vodenje zveze komunistov, bil je predsednik predsedstva CKZK in je to funkcijo opravljal približno 13 let.

Repe ga opisuje kot zelo močnega, avtoritarnega voditelja, ki mu je uspelo podrediti tedanje politično vodstvo in ga v senci Edvarda Kardelja obvladovati s sebi zvestimi kadri. Svojo partijsko pot je končal po tedanji utečeni praksi – v začetku 80. let je šel za predsednika predsedstva SFRS, a je ob prvi izvolitvi dobil manj glasov, kot se je pričakovalo. "To pomeni, da se je takrat že začelo kazati, da narašča tiha kritika znotraj vladajoče politike," pojasnjuje Repe.

Prevladala Kučanova struja

Potem se je upokojil in z izjemo še enega dela zgodbe, ki je po Repetovi oceni še zelo pomemben, ni igral vidnejše funkcije. Ko je vodstvo slovenskih komunistov leta 1986 prevzel Milan Kučan, se je postavil proti njemu. "Znotraj ZK je bila frakcija starejših komunistov. Ta je Kučanovi politiki, ki je peljala v večstrankarstvo, nasprotovala," razlaga Repe. "Nastala je razprava v CK ZK, vendar je na koncu prevladala Kučanova struja."

Popit je bil tudi velik nacionalist. "On je izrazito nastopal proti Beogradu, včasih tudi netaktno, preveč zaletavo," pojasnjuje Repe in sklene, da simbolizira še zadnjo generacijo trde linije komunistov, ki je menila, da je mogoče državo obvladovati s kontrolo, omejeno razpravo, tudi znotraj ZK, ne samo navzven.