Razmere na Kostanjevici na Krki so že skrb vzbujajoče. Po napovedih agencije za okolje najhuje prihaja po 23. uri. Kot so predstavniki civilne zaščite povedali naši novinarki, reka Krka narašča v skladu z napovedmi, 5 centimetrov na uro. Napoved pa ni dobra, saj za zvečer napoveduje pretok, ki je še večji od tistega leta 2010, ko je bila Kostanjevica na Krki pod vodo. Prevedeno v centimetre to pomeni, da bo v hišah od 70 do 100 centimetrov vode.
Ob 13. uri je bil aktiviran štab civilne zaščite, katerega predstavniki zdaj hodijo od vrat do vrat in ljudi obveščajo, naj dvignejo pohištvo. Po potrebi pa se lahko zatečejo tudi v krizni štab, ki so ga organizirali v šoli. Domačini, ki še nedolgo nazaj niso bili obveščeni o grožnji s poplavami, še vedno upajo, da se napovedi ne bodo uresničile, in čakajo.
Ob 14. uri so pripadniki civilne zaščite začeli polniti vreče s peskom, ki jih bodo začeli razvažati po otoku in industrijski coni.
Zaradi poplavljenega cestišča so na Dolenjskem zaprte ceste Mršeča vas–Šentjernej pri naselju Mršeča vas, cesta Dobrava pri Škocjanu ter cesta na Župančičevem sprehajališču v Novem mestu.
Vodostaj se povišuje
Agencija za okolje opozarja, da se bo vodostaj na Planinskem polju čez dan poviševal in se približal najvišjim vodostajem iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Poplavna ogroženost zaradi ojezerjenih površin na kraških poljih notranjskega in dolenjskega krasa se povečuje. Poplavljena območja se bodo v sredo in v noči na četrtek še povečala.
Na izpostavljenih mestih ob strugi se razlivajo tudi reke v jugovzhodni in vzhodni Slovenji: Ledava, Ščavnica, Dravinja, Mestinjščica, Sotla, Sevnična. Proti večeru bodo omenjene reke začele upadati.
Pretok reke Ljubljanice na vodomerni postaji Moste je ustaljen, poplavljene površine na Ljubljanskem barju se bodo ohranjale.
Reka Kolpa upada, vendar na izpostavljenih mestih še poplavlja.
Zaradi večjih količin plavja v območju vodotokov je poplavna ogroženost po državi povečana. Ob povečanem površinskem odtoku lahko pride do premeščanja in zastajanja plavja na izpostavljenih mestih, kar je lahko vzrok za poplavljanje predvsem manjših rek in potokov.
V Šmarato samo s čolnom
Voda je v Planini zalila sedem kleti, posredovati so morali gasilci in vojaki. Gasilci so s protipoplavno zaščito na cesti Jakovica–Laze preprečili, da bi voda Jakovico odrezala od sveta. Prebivalci Šmarate v Loški dolini pa iz vasi lahko pridejo zgolj s čolni.
V torek je visok vodostaj v Planini začel ogrožati sedem hiš. Kot poročajo iz postojnskega operativnega štaba, so bile o dogodku obveščene vse pristojne službe, po terenskem ogledu pa se je v Planino napotila tudi ekipa 30 pripadnikov Slovenske vojske, ki so skupaj z gasilci napolnili 250 vreč s peskom in jih namestili ob ogroženih hišah. Dodatno so napolnili 300 vreč, ki so pripravljene za morebitno uporabo.
Voda naraščala po 5 cm na uro
Kot je za STA povedal predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič, je voda naraščala izjemno hitro. Tako hitrega naraščanja vode po njegovih besedah ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Planine. Simšič meni, da se je to zgodilo zaradi taljenja žledu, ledu, snega in deževja, saj se voda v Planinskem jezeru akumulira z več strani.
Poleg površinske vode, ki se nabira na Planinskem polju zaradi padavin, voda prihaja tudi iz podtalnice, na polje pa priteka tudi z okoliških hribov. Tako je gladina v noči na danes naraščala tudi do pet centimetrov na uro. Kot je še dejal Simšič, z vrečami vdora vode niso preprečili, ampak so zgolj onemogočili, da bi v kleti prišla umazanija, kot sta pesek in blato.
Z nasipi zavarovali cesto
Voda je ponoči začela zalivati še edino cesto, ki je Jakovico v Občini Logatec povezovala z Lazami in preostalim svetom. Predstavnik civilne zaščite v logaški občini Damjan Barut je za STA povedal, da je voda v torek zvečer hitro naraščala in začela zalivati cesto Jakovica–Laze, gasilcem pa je z nasipi uspelo cesto zavarovati; hiše za zdaj niso ogrožene.
Domov le s čolnom
Take sreče pa niso imeli prebivalci Šmarate v Loški dolini. V jutranjih urah je voda začela zalivati povezovalno cesto Šmarata–Kozarišče, zato so krajani svoje avtomobile prepeljali v Kozarišče, do koder se zdaj lahko pripeljejo le s čolni. Župan Občine Loška dolina Janez Komidar je za STA povedal, da gasilci stanje na terenu nadzorujejo in vsaki dve uri naredijo obhod.
Kaj ni nobene možnosti takih zadev reševati z urejanjem voda? Recimo, da savske z NEK-om elektrarne začnejo zdrževati po recimo 10m3. To je recimo po oceni potem čez čas kakih 40m3 manj, oz bi pospešilo odtok vode iz Krke.