Slovenija
58 ogledov

Usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev bi zamrznil še vsaj za tri leta

Dušan Mramor Anže Petkovšek
Finančni minister Dušan Mramor bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil dokler ne znižamo brezposelnosti.

Z usklajevanjem plač, pokojnin in socialnih transferjev bi bilo treba počakati "dokler ne spravimo zaposlenosti na normalno raven," v intervjuju za Mladino pravi finančni minister Dušan Mramor. Poudarja, da se bodo takrat plače začele zviševati same, saj bosta to storila ponudba in povpraševanje.

Na pripombo, da sindikati ne bodo privolili v podaljšanje zamrznitve, Mramor odvgovarja: "Potem pa naj sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar za socialne transferje brezposelnim, predvsem mladim."

Glede tega, da na to ne bi pristal tudi predsednik DeSUSA Karl Erjavec pa Mramor pravi: "To je politična realnost, znotraj katere je treba krmariti."

Kot je znano, bi vlada morala z 2,5 odstotno gospodarsko rastjo odmrzniti nekatere pravice, ki so bile ustavljene z zakonom o uravnoteženjem javnih finac (Zujf). Glede javnega sektorja na ministrsvu za javno uprao napovedujejo popuščanja pri napredovanji, ostale ukrepe naj bi skušali ohraniti.

"Povejte mi, kje varčujemo?"

Mramor zanika očitke, da bi zagovarjal pretirano varčevanje. "Povejte mi, kje varčujemo? To mi gre že prav na živce, saj gre dejansko za nujno usklajevanje porabe z razpoložljivimi prihodki," je opozoril.

Imamo 2,6-odstotno gospodarsko rast in v tako dobri situaciji je smotrno trajno znižati javnofinančni primanjkljaj, ne pa prelagati bremena večje sedanje potrošnje na prihodnje generacije, je dodal.

Slovenija mora letos znižati javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Načrtujemo znižanje na 2,9 odstotka BDP. ... Šli smo do skrajne meje možnega, zato da ne bi ubijali rasti."

Pri tem pa Mramor obljublja, da vlada ne bo pretirano hitela z zmanjševanjem primanjkljaja. "Če bomo pametno zmanjševali primanjkljaj, po najnižjih možnih odstotnih točkah, v skladu z evropskimi pravili, bo to najboljša možna podpora gospodarski rasti, hkrati pa bo to začetek zniževanja deleža dolga v BDP," je dejal.

Ob tem je opozoril, da moramo paziti, kaj delamo na področju javnih financ. Kajti že v primeru manjše krize, ki bi lahko nastala v svetu, lahko spet pridemo v situacijo, ko bomo imeli težave z refinanciranjem in ponovno bomo v takšnih težavah kot v letih 2012, 2013.

Minimalna plača se ne sme višati

O pozivu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) k zmernejši rasti minimalne plače je Mramor dejal, da ta sploh ne sme rasti, niti za en evro. Samo tako bo namreč mogoče mladim zagotoviti več priložnosti za zaposlitev.

Ne moremo si starejši prigrabiti plače, socialne transferje, pokojnine, mladi pa bodo ostali brez služb, je dejal in pribil: "To ne more biti naš cilj in pika."

O strategiji upravljanja kapitalskih naložb države pa je povedal, da še ni dokončna. Vprašanje je, kakšna bo, ko bo šla skozi vladno in nato parlamentarno proceduro, je dejal. Sicer pa nikoli ni mogoče sestaviti povsem čistega seznama, kajti mnenja o tem, katere so naše ključne konkurenčne prednosti, se razlikujejo, poleg tega pa so v ozadju močni interesi.

Konkretno pa je denimo o NKBM dejal, da je pričakovanje, da naj bi z njeno prodajo dobili nazaj toliko, kolikor je vanjo z dokapitalizacijo vložila država, iluzorno. "V banko se je vložilo zato, da se je pokrila velika izguba. Nekdo, ki banko kupuje, pa jo kupuje za toliko, kolikor lahko od nje pričakuje v prihodnosti," je dejal.

Vsebine s področja sociale, dela in prava tudi na forumih med.over.net.

Na pripombo, da sindikati ne bodo privolili v podaljšanje zamrznitve, je Mramor odvrnil: "Potem pa naj sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar za socialne transferje brezposelnim, predvsem mladim."

Zaveda se sicer, da tak načrt ni realen. "To je politična realnost, znotraj katere je treba krmariti," je odvrnil na opozorilo, da bi se na koncu spet pojavil predsednik DeSUS Karl Erjavec s svojim izsiljevanjem in bi se mu zaradi miru v koaliciji popustilo.

Mramor zanika očitke, da bi zagovarjal pretirano varčevanje. "Povejte mi, kje varčujemo? To mi gre že prav na živce, saj gre dejansko za nujno usklajevanje porabe z razpoložljivimi prihodki," je opozoril.

Imamo 2,6-odstotno gospodarsko rast in v tako dobri situaciji je smotrno trajno znižati javnofinančni primanjkljaj, ne pa prelagati bremena večje sedanje potrošnje na prihodnje generacije, je dodal.

Slovenija mora letos znižati javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). In kako daleč smo šli, je vprašal ter odgovoril: "Načrtujemo znižanje na 2,9 odstotka BDP. ... Šli smo do skrajne meje možnega, zato da ne bi ubijali rasti."

Pri tem pa Mramor obljublja, da vlada ne bo pretirano hitela z zmanjševanjem primanjkljaja. "Če bomo pametno zmanjševali primanjkljaj, po najnižjih možnih odstotnih točkah, v skladu z evropskimi pravili, bo to najboljša možna podpora gospodarski rasti, hkrati pa bo to začetek zniževanja deleža dolga v BDP," je dejal.

Ob tem je opozoril, da moramo paziti, kaj delamo na področju javnih financ. Kajti že v primeru manjše krize, ki bi lahko nastala v svetu, lahko spet pridemo v situacijo, ko bomo imeli težave z refinanciranjem in ponovno bomo v takšnih težavah kot v letih 2012, 2013.

O pozivu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) k zmernejši rasti minimalne plače je Mramor dejal, da ta sploh ne sme rasti, niti za en evro. Samo tako bo namreč mogoče mladim zagotoviti več priložnosti za zaposlitev.

Ne moremo si starejši prigrabiti plače, socialne transferje, pokojnine, mladi pa bodo ostali brez služb, je dejal in pribil: "To ne more biti naš cilj in pika."

O strategiji upravljanja kapitalskih naložb države pa je povedal, da še ni dokončna. Vprašanje je, kakšna bo, ko bo šla skozi vladno in nato parlamentarno proceduro, je dejal. Sicer pa nikoli ni mogoče sestaviti povsem čistega seznama, kajti mnenja o tem, katere so naše ključne konkurenčne prednosti, se razlikujejo, poleg tega pa so v ozadju močni interesi.

Konkretno pa je denimo o NKBM dejal, da je pričakovanje, da naj bi z njeno prodajo dobili nazaj toliko, kolikor je vanjo z dokapitalizacijo vložila država, iluzorno. "V banko se je vložilo zato, da se je pokrila velika izguba. Nekdo, ki banko kupuje, pa jo kupuje za toliko, kolikor lahko od nje pričakuje v prihodnosti," je dejal.

Komentarjev 15
  • Daniel Arjan Gabriel 22:54 02.marec 2016.

    Zdravo,Sem Juan Diego, zasebna posojila posojilodajalcu, ki daje priložnost kredite Življenjska doba. Ali potrebujete posojilo, da bi poplačala svoje nujno dolgove, ali potrebujete posojilo za povečanje vaše poslovanje? Ti so bili zavrnjeni s strani bank in drugih finančnih institucij? ...prikaži več Ali potrebujete hipoteke ali posojila konsolidacijo? Iščemo več, ker smo tukaj, da bi vse svoje finančne probleme stvar preteklosti. Mi posojajo sredstva posameznikom, ki potrebujejo finančno pomoč, ki imajo slabo kreditno ali potrebujejo denar za plačilo računov, da vlagajo na poslovanje v višini 2%. Želim uporabiti ta medij, da vas obvestim, da smo zagotoviti zanesljivo in upravičenko pomoči in bo pripravljen ponuditi posojilo. Torej pišite nam danes po elektronski pošti na:(diegosaintloans@outlook.com)

  • soharfranc 09:19 10.avgust 2015.

    Matrna mu,bi jaz njega zmrznu in nikoli odmrzno ! Lahko ga oni serjejo z 5000 evri, en upokojenec z 300 evri ali delavec z minimalcem ga ne morejo.Dol z to usrano vlado ! in v arest pa ključ tja vrčt ...prikaži več da ga sam oča Bog ne najde.

  • Martin Jančič 08:58 02.junij 2015.

    Dragi politični vrh, a smo v isti državi vi in mi ki živimo na obroke, danes preživet z manj ko 700 euro je teško, pa da sem si sam kriv bi lažje razumel nimam besed da te ne razume nobeden ...prikaži več to a ne vem kam pelje vse to, v še večji kriminal in se sprašujemo zakaj ga je čedalje več, pač ne ostane drugo kot kriminal da preživiš, lep pozdrav politika!