Usoda zakona o drugem tiru je v rokah vrhovnega sodišča!

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Vrhovno sodišče mora namreč imeti po presoji ustavnega sodišča izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če so se v postopku zgodile nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.

V neskladju z ustavo pa sta tudi dva odstavka zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo.

"Zakonska ureditev prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu," so sporočili iz ustavnega sodišča, kjer še navajajo, da vlado zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira "stvarno, celovito in transparentno". Lahko se sicer opredeli za ali proti, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakone podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Državni zbor mora tako po navodilu ustavnih sodnikov nepravilnosti odpraviti v roku enega leta.

Kaj to pomeni za referendum o drugem tiru? 

Dokler parlament ne spremeni zakonodaje, je ustavno sodišče vrhovnemu sodišču dalo napotke, kako naj ravna v primerih, ko se nekdo nanj obrne s pritožbo zaradi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotavljanju izidov glasovanja, torej tudi v primeru referenduma o drugem tiru.

"Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oziroma bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu," še navajajo pri ustavnem sodišču, kjer tako vrhovnemu sodišču nalagajo, da v primeru drugega tira ugotovi eno od treh možnosti:

1. Če sodišče ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma če ne ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanje, pritožbo samo zavrne.
2. Vrhovno sodišče lahko ugodi pritožbi Vilija Kovačiča, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča bi morala DVK v dveh dneh določiti nov datum glasovanja, pri čemer bi morala glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.
3. Tretja možnost je, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.

Protiustavnost zakonske ureditve, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid!

Cerar: Vlada bo spoštovala odločitev vrhovnega sodišča

Na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, so se odzvali s pisno izjavo in sporočili, da kljub temu verjamejo, da bo zakon uveljavljen. Verjamejo tudi, da bo o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru vrhovno sodišče odločalo prednostno.

Premier Miro Cerar po poročanju STA dejal, da razume odločitev ustavnega sodišča glede referendumske zakonodaje, se mu pa zdi nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve dalje, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje. Glede drugega tira pa bo vlada, kot je dejal, spoštovala odločitev vrhovnega sodišča.

Pobudnik referenduma Vili Kovačič se je po pritožbi na ustavno sodišče, kjer so jo  zavrgli zaradi neizčrpanosti vseh pravnih sredstev, obrnil tudi na vrhovno sodišče. Kovačič se je pritožil zoper poročilo o izidu referenduma, ki ga je Državna volilna komisija (DVK) objavila v uradnem listu, zaradi nepravilnosti, ki naj bi po njegovem vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid, ter tudi sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu.

Vrhovno sodišče se je z vprašanjem, o ustavnosti zakonodaje obrnilo na ustavno sodišče.