Esej. “Vsako leto porabimo ogromno časa za obravnavo dveh novih literarnih del iz razpisanega tematskega sklopa za esej.” Tako je pred jutrišnjem esejem iz materinščine dejal Peter Peterka, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Esej, slovnica, literatura ...
Predlagal je, da bi kot osnovo za esej obravnavali kakšno tradicionalno delo, za katerega so dijaki že kdaj slišali, saj so po njegovem mnenju s slovenščino preobremenjeni.
Janez Šušteršič, Gimnazija BežigradMaturo bi bilo treba spremeniti vsebinsko – v smeri uporabnejšega, bolj aplikativnega znanja.
“Poleg eseja in slovnice se pri drugem delu pisnega izpita od njih zahteva poznavanje zgodovine knjižnega jezika, sociolingvistike in 55 literarnih del,” je opozoril Peterka. Prepričan je, da bi bilo treba obseg zahtevanih literarnih del za ustni izpit splošne mature zmanjšati.
Pogreša uporabnost
Janez Šušteršič, direktor Gimnazije Bežigrad, pogreša uporabnost znanja, ki ga od dijakov zahteva splošna matura. “Pod prejšnjim mandatom je komisija za splošno maturo delala štiri leta, da je dobila neka izhodišča, v praksi pa na vsebinske spremembe v smeri bolj aplikativnega znanja še čakamo,” je dejal.
Več internega ocenjevanja
Na ministrstvu za šolstvo in šport pa razmišljajo o spremembi razmerja med eksternim in internim ocenjevanjem v prid zadnjemu. “Po novem bi notranje ocenjevanje obsegalo 70 odstotkov, kar bi maturo pocenilo,” je nedavno napovedal minister Igor Lukšič. Šušteršič se z njim ne strinja: “Ne glede na to, kako obsežen je eksterni del, to stane. Draga je logistika, ki podpira delovanje neke ustanove – državnega izpitnega centra.”
