Peter Gašperšič je ob svoji predstavitvi napovedal, da bo sodeloval z vsemi udeležniki na vseh ravneh in se bo trudil iskati optimalne strokovno utemeljene rešitve.
Ključni izziv in naloga na področju prometne infrastrukture bo povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo inrastrukturo. Po njegovih besedah smo zanemarili naloge opravljanja in vzdrževanja obstoječe infrastrukture, za kar nam je letos zmanjkalo sredstev. Področje namerava urediti tako, da bo namenska sredstva za ceste iz letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu namenil za omenjeno vzdrževanje. Za vzdrževanje železniške infrastrukture pa bi namenili del trošarin na pogonska goriva.
Med pomembnimi nalogami je tudi sprejetje strategije razvoj prometne infrastrukture do leta 2030. Med prioritetnimi investicijami bodo tiste, za katere bodo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi EU oziroma s finančnimi viri izven državnega proračuna. Na področju železnic je napovedal uskladitev organizacije železniškega sistema z evropskimi direktivami na področju.
PREBERITE ŠE:
Napoveduje tudi spremembe cestninskega sistema. Sedanje vinjete bi nadomestili z uvedbo elektronskih vinjet. Cestninje tovornih vozil pa bo treba uskladiti z zahtevami direktive EU. Med načrti je tudi vzpostavitev nacionalnega centra za upravljanje prometa, ki bi zagotavljal usklajeno delovanje celotnega sistema upravljanja v Sloveniji. V prvi fazi bi vzpostavili delovanje centra za cestni promet, kasneje pa še vse druge akterje.
Povrnitev v celoti le na podlagi kupljene vozovnice
Gašperšič napoveduje dokončanje projekta integriranega javnega potniškega prometa. Ključna pri tem bo vzpostavitev sistema enotne vozovnice. "V tem okviru bomo preverili tudi sistemsko možnost, da se povračilo stroškov za prevoz na delo v celoti izplača le na podlagi dejansko kupljene vozovnice za javni potniški promet, sicer pa da bi ta izplačila bilo recimo v nekem manjšem deležu. Na ta način bi torej spodbudili prebivalstvo, da bi dejansko kupovalo te vozovnice javnega potniškega prometa in jih tudi uporabljala," je napovedal kandidat za ministra.
Na področju energetike napoveduje sprejem energetskega koncepta Slovenije, ki bo veljal za prihodnjih 40 let. Cilj koncepta je zagotavljanje stabilne, učinkovite in trahnostno naravnane oskrbe z energijo. Prioriteta tako ostaja veriga hidroelektraren na Savi. Poudarek bodo na ministrstvu dali energetski sanaciji obsotječih stavb v javni in zasebni lasti. "Kljub temu, da je TEŠ 6 sedaj že dejstvo, bomo zagotovili neodvisno revizijo izvedbe te investicije ter revizijo dolgoročne ekonomike njenega obratovanja," je dodal.
Namesto drugega tira izvlečni tir
Gašperšič meni, da bi drugi tir Koper - Divača prišel v poštev, ko bo obstoječi koridor preko Italije in Avstrije, kjer gre sedaj večina prometa, pregorel. "Takrat bomo imeli verjetno spet možnost, da se bodo ti tokovi usmerili nazaj prek našega omrežja, in takrat bomo morali biti pripravljeni, da bo naša infrastruktura v ustreznem stanju. Do takrat pa mislim, da je za potrebe Luke Koper nujno izvesti projekt izvlečnega tira, to pomeni, da se omogoči 1,2 kilometra tira, kjer se bo omogočilo hitrejše natovarjanje in potem ranžiranje teh vlakov na samo obstoječo progo, obstoječo progo pa seveda posodobiti na nek minimalni nivo, ki ga ti koridorji zahtevajo." Priložnost za Luko Koper vidi tudi v povezovanjem, na primer z Luko Trst.
Zakaj bi reševali nemške turiste?
V dilemi je Gašperič tudi glede avtocestne povezave Draženci - Gruškovje. Sam je mnenja, da bo prihajalo do zastojev dokler Hrvaška ne vstopi v schengenski sistem in da investicija v avtocestno povezavo tega ne bo rešila. "Dejansko se sicer Slovenija postavlja v neko slabo luč zaradi tistih zastojev, vendar pa je vprašanje ali je prioriteta naše države vlagati sedaj nekaj sredstva, da bomo poleti nekaj tistih vikendov, ko je gneča, reševali nemške turiste, ki šibajo na Hrvaško."
Meni, da bi bilo bolj smiselno investirati v dele avtocestnega omrežja, ki bi bolj koristili slovenskim državljanom. "Tukaj mislim zlasti na zahodno ljubljansko obvoznico, povezavo tukaj naprej do Brezovice, kjer smo dnevno soočeni z gnečami in si rešujemo problem, ki pravzaprav boli naše državljane in naše gospodarstvo."
Gašperšič pravi, da je nesporno dejstvo, da Šaleška dolina potrebuje boljšo povezavo z avtocestnim omrežjem. Sam vidi rešitev v dodatnih tretjih pasovih za vozila, obvoznicah, ureditvi trase in boljše pretočnosti. Dodal je, da je treba s trezno glavo uravnoteženo pogledati, "kaj rabimo, kaj si lahko privoščimo in potem to čim prej tudi izvesti".
Nad kandidatovim odnosom do prej omenjenih projektov je bil ogorčen poslanec ZL Franc Trček. "Če to prevedem v neki ljudski jezik, to pomeni, ali se preselite v Ljubljano ali pa 'crknite, klinc vas gleda'. Mislim, malo grdo govorim, ampak to tako je, ne? Če bi zaostroval, bi rekel: aja, potem naj se vsi, ki ne živimo v Ljubljanski urbani regiji odcepimo, ne? Pa bomo, ne vem, na Trojanah naredili prestolnico, pa vi iz ljubljanske regije boste imeli vizo, ki vam jo bomo zaračunali, pa duplo ceno krofov, ne?" se je razburil Trček.
Centralizacija države vstopa skozi velika vrata. Če kdo noče izviset na robu preživetja, naj se nemudoma preseli v Ljubljano ali vsaj v njeno okolico.