Kdo je najbolj odgovoren za to, da so bulmastifi ubili lastnika?
Tragedijo bi lahko preprečil lastnik sam, če bi sprejel mnenje stroke in se odpovedal lastništvu krdela.
Kaj bi lahko naredila država, da se te stvari ne bi več dogajale?
Država je že s sprejemom zakona o zaščiti živali določila stroga merila za posedovanje psov. Ta merila pa bodo še zaostrena s spremembo zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki bo še bolj omejila število psov, ki jih je dovoljeno posedovati v gospodinjstvu glede na njihove fizične lastnosti. Zakon se bo morda spremenil do konca leta.
Priročnik. Mitja Šedlbauer je pripravil priročnik o odgovornem lastništvu psov. Namen Vursa je bil, da ta priročnik dobi vsak lastnik psa v Sloveniji, saj so v njem nasveti, kako ravnati s psom. Navedene so tudi vse zakonske podlage, ki se tičejo odgovornosti lastnikov. Na Vursu ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še niso izdali.
Kdo je v drugih državah pristojen za zaščito hišnih živali?
Povsod po svetu so veterinarske uprave oziroma veterinarska oblast pristojne predvsem za zaščito rejnih živali. Zaščita hišnih živali je pri nas v okrilju Vursa, v tujih državah pa to ni nujno stvar veterinarskega inšpektorja. V Angliji na primer za zaščito hišnih živali skrbi nevladna organizacija RSPCA, ki deluje mimo veterinarskih inšpektorjev.
Po kakšnem tujem sistemu za zaščito hišnih živali bi se Slovenija lahko zgledovala?
Možnosti je neskončno veliko. Če mislimo izboljšave, je še vedno živa ideja, da se razvije neke vrste živalska policija. Želimo si, da ne bi bila na državnem, ampak na regionalnem nivoju. Te so prisotne v več evropskih državah, tudi v Ameriki, kjer jih poznamo iz televizijskih oddaj. S to idejo se ukvarjamo že dlje časa, bo pa trajalo še mnogo let, preden jo bomo uresničili.
Kako deluje ta živalska policija, ki jo lahko vidimo na tujih televizijskih programih?
To, kar vidimo na televiziji, je večinoma financirano iz prostovoljnih prispevkov. Skoraj vse, kar vidite po televiziji, ni financirano iz proračunov, še manj pa iz državnih.
Zakaj tega ni pri nas, zakaj bi morale to prevzeti lokalne skupnosti?
Pri nas društva niso organizirana na način, da bi bila sposobna izvajati takšno službo. Zakon o zaščiti živali pa že zdaj nalaga odgovornost za zapuščene živali lokalnim skupnostim. Po našem mnenju bi morale občine v tej smeri na primer z izobrazbo obstoječih komunalnih delavcev ali redarjev prevzeti to že zdaj predpisano nalogo. Pri tem bi lahko več manjših občin na tak način uresničevalo skupen interes.
Bi bilo to pri nas možno?
Z obstoječo zakonodajo ne. Razen če bi to organizirala zavetišča. Kot zavetišče lahko sklepajo pogodbe z občinami in delajo na njihovem ozemlju.
Ali zavetišče lahko kaznuje?
Ne, za zdaj je to v pristojnosti Vursa, kmetijskih, lovskih in ribiških inšpektorjev ter inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave – vsak je odgovoren za svoje področje – v določenih primerih pa policije.
