Društvo S hrti za hrte Slovenija prav letos obeležuje deseto obletnico delovanja. "V njem smo zbrani ljubitelji, predvsem pa posvojitelji hrtov, ki želimo svojo ljubezen do psov nagraditi še z vsakodnevnim delom za dobrobit hrtov in vseh drugih živali," nam je zaupala predsednica društva Vanda Babič.
Kot je pojasnila, je njihovo glavno poslanstvo aktivna pomoč pri reševanju hrtov po celem svetu, saj so hrti med najbolj izkoriščanimi živalmi na svetu: "Poleg tega, da širšo slovensko javnost obveščamo o žalostni usodi več deset tisoč hrtov tekačev (greyhoundov) in lovcev (galgov, lurcherjev in podencev) na leto po svetu, se zelo trudimo, da čim več odsluženim in zavrženim hrtom z Irske in iz Španije v Sloveniji priskrbimo nov stalen dom, v katerem se počutijo varni, sprejeti in ljubljeni."
V članku objavljamo fotografije hrtov za oddajo, ki so nam jih poslali iz Društva s hrti za hrte Slovenije - Vsi ti psi iščejo dom. V kolikor bi si želeli kateremu ponuditi topel dom, kontaktirajte društvo na: shrtizahrte@gmail.com
Pri svojem delu sodelujejo s tujimi sorodnimi organizacijami, prvenstveno pa s Pet Levreri ETS Italia, ki se že od svoje ustanovitve predano bori za izkoreninjenje izkoriščanja hrtov (zapiranje tekmovalnih steza, prepoved lova z galgi itn.). Pred leti so reševali tudi hrte iz Macaa na Kitajskem, v naslednjem letu pa se jim obeta reševanje tekmovalnih greyhoundov z Nove Zelandije.
Grozljivo, rešenih le odstotek do dva
"Prvenstveno se osredotočamo na reševanje hrtov z Irske (tekmovalni greyhoundi in lurcherji) in iz Španije (galgi in podenci), saj so v teh državah razmere resnično kritične: po zaključku tekmovalne »kariere« oz. ob koncu lovne sezone ostaja odvečnih na deset tisoče hrtov in čeprav je po svetu že veliko različnih organizacij, ki skrbijo za redni odvoz hrtov, namenjenih za posvojitev, podatki še vedno kažejo, da je od celotne svetovne populacije hrtov rešenih zgolj od 1–2 odstotka," opozarja Vanda Babič.
V omenjenih državah zavetišča po njenih besedah pokajo po šivih, zato se močno širi tudi dodatna pomoč in sicer v obliki začasnih namestitev na domu ljubiteljev živali, dokler ne odpotujejo k svojim novim izbranim družinam: "Začasni skrbniki hrte med tem časom zavestno navajajo na življenje v stanovanju, v urbanem svetu, na rutino rednih sprehodov, ostajanja sam doma itn."
Ko hrte v Evropi še vedno obredno pobijajo
Kot pojasnjuje predsednica društva, zelo redko izvejo za preteklost rešenih hrtov, saj tekmovalna industrija zelo skrbi za to, da so prave razmere, v katerih živijo hrti, zavite v skrivnost. Še posebej težko življenje pa imajo po njenih besedah lurcherji, ki živijo pri t. i. irskih popotnikih, in galgi, podenci v Španiji, saj ti psi nimajo statusa hišne živali. Tretirani so zgolj kot materialno sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev oziroma za služenje denarja.
"Dejstvo je, da je prav za vsakim hrtom ganljiva zgodba. Težko je presoditi, kaj je huje … da te zavržejo že kot mladička in tavaš sam brez hrane, vode in zaščite po cestah, ali kot odraslega psa, ki je leta zvesto služil svojemu lastniku, nato pa čaka v poundih (Irska) oz. v perrerah (Španije) na mrzlih tleh brez hrane na poslednje minute svojega življenja, saj so usmrčeni v borih dveh dneh po prihodu oziroma ujetju, če se zanje nihče ne zanima," opisuje.
Dodaja, da mnogi hrti tavajo po prometnih cestah, velikokrat celo z zlomljenimi okončinami, podhranjeni in z odprtimi ranami: "V Španiji je še vedno živ »zloglasni običaj«, po katerem hrte obredno usmrčujejo po koncu lovne sezone."
Vsak posvojen hrt ima za seboj srce parajočo zgodbo. Kljub temu pa se hrti odlikujejo po svoji ogromni moči in želji po življenju. Ko pripotujejo k svoji novi družini, se prvič srečajo z zaprtimi prostori, s stopnicami, steklenimi površinami, mestnim živžavom, prometom itn. Z novim svetom se v resnici spoznavajo spet kot »mladički«, od začetka. Vse nove veščine pa usvajajo hitro in z veliko vnemo in željo, da bi končno okusili pripadnost, ljubezen, varnost, da lahko raziskujejo, tečejo brez obveznosti in kazni. In na njihovi poti učenja, prilagajanja in »cvetenja« jih je užitek spremljati.
Vanda Babič, predsednica Društva S hrti za hrte Slovenije
Veliko hrtov čaka na posvojitev
Veliko hrtov čaka na posvojitev; seznam vseh, ki jih trenutno oddajajo v posvojitev je na njihovi spletni strani www.shrtizahrte.com.
Trenutno je v Sloveniji v začasnem skrbništvu greyhound Sky, resnično čudovit hrt, tako vizualno kot karakterno, opisuje predsednica. Njegova dlaka je svetlo tigrasta v res lepih odtenkih, njegove oči magične … Zelo je carljiv, predan hrt, ker pa ima izredno rad pse, si zanj želimo dom še s kakšnim hrtom. Je izredno senzibilen pes, zato se bo s svojim lastnikom tesno povezal.
"Tudi v Italiji je že nekaj hrtov v začasnem skrbništvu, omenimo npr. samo greyhoundico Myrtle, ki je bila že na Irskem nastanjena pri družini. Ob odhodu z Irske je njena začasna skrbnica potožila, kako težko se ločuje od nje, ker je posebna psička in bo za vedno ostala v njenem srcu. Žal pa je Myrtle njena nova družina kmalu vrnila društvu v Italiji … Vsak dan se srečujemo s trpko resnico – kar je nekomu zaklad, lahko drugemu predstavlja le nezaželeno obvezo ali odvečno delo. Zato se prav vsi tako zelo trudimo, da za posameznega hrta najdemo prave ljudi oz. da med psom in njegovim lastnikom nastane globoka vez," opisuje.
Spijo najdlje med vsemi pasmami psov
Vanda Babič nam je zaupala tudi, katera je tista pogosta zmota o hrtih. "Osnovna zmota oziroma predsodek o hrtih je, da potrebujejo ogromno gibanja. V resnici ti psi spijo najdlje med vsemi pasmami psov. So tipični šprinterji, ki vso energijo porabijo v 15 sekundah vratolomnega teka. Za gepardom je greyhound npr. najhitrejša kopenska žival. Nato pa tudi do 20 ur na dan počivajo in poležavajo, še posebno ob deževnih dnevih. Radi pa gredo na sproščujoče mirne sprehode in uživajo v bližini svojega človeka," opisuje.
"Hrti so praviloma visoki, vitki in aerodinamični; druga zmota je torej povezana z njihovo velikostjo in sicer, da je z velikim hrtom ogromno dela. Zato je običajni stavek pred posvojitvijo: »Želimo manjšega hrta, da ga bomo lažje vodili in bo zavzel manj prostora v stanovanju.« V resnici za hrte velja pravilo – čim višji in večji je hrt, enostavnejši je za vodenje in manj dela je z njim," še pojasnjuje.
Tretja zmota pa je po njenih besedah najbolj boleča. Zaradi njihove mirnosti na sprehodih, včasih tudi plašne zadržanosti, ljudje velikokrat menijo, da so hladni, zaprti psi, oddaljeni od ljudi. A Vanda Babič poudarja, da so hrti pravo nasprotje tega. V odnos s svojim človekom dajejo ogromno čustev, predanosti in ljubezni.
"Mnogi tudi menijo, da niso preveč ješči, morda celo, da jih lastniki stradamo. V resnici pa hrti ogromno pojedo in ker s svojim smrčkom sežejo do pulta, marsikatera dobrota z njega hitro izgine. Zato smo njihovi lastniki, kar se hrane tišče, zelo redoljubni," dodaja.
Zakaj je posvojitev hrta lahko čudovita izkušnja?
Hrti so karakterno mirni psi. Po mnenju kinologov so najmanj agresivna pasma psov, je dejala Vanda Babič. Hrt se v stanovanju stisne na svojo blazino, še raje pa na kavč, zato se z njim doma ni potrebno veliko ukvarjati. Povsem druga pesem so mladički, ki so v svoji mladostniški dobi zelo aktivni in hudomušni, zato potrebujejo precej animacije in pozornosti.
"Hrti se praviloma tesno navežejo na svojega lastnika in ga povsod radi spremljajo. Uživajo v pasji družbi, predvsem hrtov, zato imamo lastniki velikokrat doma po več hrtov, saj se med sabo zelo dobro razumejo, predvsem pa si v obdobju po posvojitvi pomagajo drug drugemu. S hrti je preprosto čudovito živeti. Že večkrat napisano pravilo je: enkrat hrt, vedno hrt," pravi.
Kako poteka proces posvojitve?
Postopek posvojitve pri Društvu s hrti za hrte poteka po sprejetih smernicah mednarodnih organizacij za reševanje hrtov. Po prejetju informativnega vprašalnika, s katerim potencialni posvojitelji izkažejo svojo željo po posvojitvi hrta, družino na domu obišče izkušeni član društva s svojim hrtom. Med obiskom hrte predstavi, preda ogromno informacij o hrtih in postopku posvojitve, odgovori na vsa vprašanja, vi pa se medtem lahko nekaj časa družite s hrtom, spremljate njegovo energijo in čustvovanje, da vidite, ali vam družba takega psa v resnici ustreza.
"Po opravljenem obisku se po skupnem konsenzu lotimo izbora primernega hrta za družino. Pri tem nam pomaga in nas vodi osrednja organizacija Pet Levrieri, katere člani redno obiskujejo irska in španska zavetišča in te pse poznajo v živo. Ko družina dokončno hrta izbere, ta praviloma z naslednjim prevozom pripotuje v Slovenijo. Po posvojitvi ostajamo z družino v stiku in smo ji na voljo z nasveti in pomočjo," opisuje Vanda Babič.
Začeti mora živeti povsem drugače
"Naši posvojitelji pravijo, da so opisi hrtov na spletni strani pravilni in držijo, a ne prve tri mesece. Zakaj? Po prihodu v nov dom se hrtu ponovno podre svet, po dolgi vožnji pride k neznanim ljudem, ne razume jih, začeti mora živeti povsem drugače, kot je dosedaj, sam je v okolju, ki je povsem drugačno od tistega, v katerem je živel od malega," opozarja predsednica.
Pri tem hrti odreagirajo različno: nekateri se zaprejo vase, drugi so nekaj časa hiperaktivni, so prekomerno plašni, težko ostajajo sami doma itn: "Zato so prvi meseci po posvojitvi najbolj naporni. Sčasoma pa družinski člani in hrt usvojijo novo rutino v življenju, navadijo se na sobivanje in življenje zopet zaplava v ustaljene tire. In uživanje s hrtom se začne."
Hrti v stanovanju?
O značaju in vedenju hrtov so se razpisali na spletni strani društva TUKAJ. Hrti so umirjeni in tihi človekovi spremljevalci, zelo so intuitivni in globoko predani. Ne protrebujejo veliko gibanja, pomembni pa so redni vsakodnevni sprehodi. Če se le da, po umirjenih, naravnih sprehajalnih poteh, saj hrti radi vohajo in raziskujejo. Njihov karakter je malo »mačji«, so sicer radi ob svojem človeku, a enako cenijo tudi svojo neodvisnost.
Hrti v stanovanju ne zasedejo veliko prostora, zato so primerni tudi za bivanje v blokih in manjših stanovanjih, praviloma skoraj ne lajajo, dobri so tudi za alergike. Družbo otrok praviloma obožujejo. Starši morajo biti pozorni le na to, da hrtu zagotovijo dovolj miru in varen kotiček, v katerega se lahko umakne pri prevelikem živžavu.
Do drugih psov so prijazni, po navadi pa ne marajo, da psi silijo vanje. Sploh majhni, hiperaktivni, psički. Mnogi hrti živijo tudi z drugimi domačimi ljubljenčki, mačkami, ptiči, kunci, morskimi prašički itn., vendar priporočajo odgovorno in nadzorovano privajanje vseh na skupno sobivanje. V zavetišču praviloma preverjajo hrtov odnos do mačke, vseeno pa se mora lastnik kasneje aktivno vključiti v navajanje hrta na domačo muco.
Velika pomoč so začasna skrbništva
Pri društvu so seveda hvaležni za vsako pomoč, deljenje objav na facebook in instagram straneh, osveščanje ljudi o problematiki hrtov po svetu, donacije za zavetišča ali za kakšnega našega varovanca, ki potrebuje pomoč pri zdravljenju itn. Največja pomoč oz. usluga pa so začasna skrbništva, bodisi za hrta, ki je že v Sloveniji in potrebuje začasno namestitev, ali pa kot razbremenitev zavetišč.
"Omenili smo že, da se pripravlja reševanje hrtov z Nove Zelandije, kjer nepreklicno zapirajo dirkalne steze s hrti, zato bomo takrat verjetno potrebovali kar nekaj nastanitev. Ob tem naj povemo, da vse začasne skrbnike pred prihodom hrta primerno opremimo z znanjem in informacijami, stroške bivanja hrta pa krije društvo," opisuje predsednica.
POSTANETE LAHKO TUDI PODPORNI ČLAN DRUŠTVA. Več o tem TUKAJ.
Obiskali bodo Žurnalov Festival za ljubitelje živali
Na festivalu bodo predstavili svojo dejavnost, izdelke z motivom hrta, pokazali potrebno opremo za hrte kot so oprsnice, posebne ovratnice, plaščke, visoke posode za hranjenje, krtače in tako dalje. Mimoidočim bodo odgovarjali na vprašanja glede posvojitve, življenja s hrti itn.
"Na dogajanje v Novi Gorici bomo povabili naše posvojitelje, tako da bodo obiskovalci festivala hrte lahko spoznali v živo, jih božali in se nekaj časa družili z njimi. Otrokom bomo pokazali, kako se pravilno pristopi do psa, se ga varno dotakne in poboža, lahko bodo hrta peljali celo malce na sprehod. Naša članica bo otrokom prebrala svojo ilustrirano knjižico o hrtici April, ki je v Sloveniji postala kraljica kavča," je napovedala Vanda Babič.
