Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v torek objavila poročilo raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki zajema šoloobvezne 11-, 13- in 15-letnike v 42-ih državah, med njimi tudi Slovenije.
Mednarodno poročilo ugotavlja, da v povprečju uporaba tobaka v zadnjem desetletju med evropskimi šoloobveznimi otroki pomembno upada, je pa zdravje mladostnikov pomembno ogroženo zaradi neenakosti glede na spol in socialno-ekonomski položaj družine.
V primerjavi z vrstniki iz drugih državah so slovenski mladostniki manj pogosto na dieti, manj pogosto gledajo televizijo dve uri ali več dnevno med tednom, doživljajo večjo pomoč sošolcev in manj pogosto doživljajo več psihosomatskih simptomov, čeprav delež rednega doživljanja psihosomatskih simptomov vse od leta 2002 pri nas narašča. V Sloveniji raziskavo koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), financira pa Ministrstvo za zdravje.
So bolj debeli in bolj obremenjeni
Slovenija se je v raziskavo, ki poteka vsake štiri leta, vključila leta 2002, leta 2014 pa jo je izvedla že četrtič, v njej pa je sodelovalo skoraj 5.000 otrok in mladostnikov. Raziskava zajema številna področja mladostnikovega življenja, kot so družina, šola, vrstniki, življenjski slog, prehrana, gibanje, spanje, tvegana vedenja, samoocena zdravja, zadovoljstva in počutja.
Dodaja, da se okoli povprečja slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o dobrem komuniciranju s starši, pri vprašanju o visoki podpori družine in sošolcev, pri oceni zdravja kot slabega, pri visokem zadovoljstvu z življenjem, poškodbah v zadnjem letu, vsakodnevnem uživanju sadja, umivanju zob več kot enkrat dnevno, vsaj 60 minut gibanja dnevno, kajenju prvič pri 13. letih ali manj, pretepanju in trpinčenju ter tudi spletnem trpinčenju.
Bolj na rep držav pa se slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o druženju s prijatelji pred 20. uro zvečer, pri dnevnem komuniciranju prek elektronskih medijev, pri trditvi, da imajo radi šolo, pri rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov, da so na dieti, da vsakodnevno zajtrkujejo, da dnevno pijejo sladkane pijače, da večerjajo s starši, da gledajo televizijo dve uri ali več med tednom in pri tedenskem kajenju.
Odraščanje v neenakosti
Pomembne razlike so tudi med starostnimi skupinami in med spoloma. Zdrava vedenja, navade in samoocena zdravja s starostjo večinoma upadajo, tako pri nas kot v večini držav. “
Fantje se lažje pogovarjajo z očeti, dekleta z mamami. Fantje se pogosteje družijo s prijatelji v živo, dekleta pa so pogosteje z njimi v stiku prek elektronskih medijev. Šola je bolj všeč dekletom, ki pa so z njo tudi bolj obremenjena. Dekleta slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljna s svojim življenjem, fantje pa se pogosteje gibljejo kot dekleta in se pogosteje poškodujejo. Pri fantih je pogostejše tvegano vedenje kot pri dekletih, a bolj redno zajtrkujejo,” je ugotovitve povzela Helena Jeriček Klanšček.
Opozarja pa, da je kljub določenemu napredku v zdravju mladostnikov še vedno pomembna tema neenakosti: “Tako mladostniki iz družin z nižjim dohodkom v vseh državah poročajo o slabšem zdravju in manjši telesni dejavnosti v primerjavi z mladostniki iz družin z večjim izobiljem. Izsledki raziskave HBSC nas usmerjajo v intervencije, ki naj zmanjšajo ta razkorak in podprejo razvoj pozitivnega in vseživljenjskega z zdravjem povezanega vedenja.”
anja.scuka@zurnal24.si
jaz sem proti okupaciji našega prostora.