Pogovarjali smo se s prvim možem Petrola Markom Kryžanowskim. Slednji bo predlagal dividende tudi, če bo imel Petrol izgubo. Med njim in Bavčarjem pa ni zamer.
Pričakujete, da boste na bližnji skupščini končno dobili nadzornika v Istrabenzu?
Seveda, vendar me ne bi presenetilo, če bi se zgodilo nasprotno, kot se je že večkrat.
Se kaj slišite z gospodom Valantom?
Ja, tudi Valant je zaskrbljen in položaj ocenjuje kot precej resen.
Obstaja možnost ponovnega prevzema Istrabenza?
Ne. Zakaj pa?
Da pridete iz pat pozicije.
Milijarde dolga ne želimo prevzeti, Petrolu bi naredili škodo. Špekulacije o ponovnem prevzemu Istrabenza so razmišljanja ekonomistov, ki na položaj gledajo ozko. Petrol ne more prevzeti odgovornosti za slabe poslovne odločitve, natančneje podvojitve kreditov v Istrabenzu v enem letu, torej tega ne bomo prevzeli.
V kakšnem odnosu ste z Igorjem Bavčarjem. Se slišita po telefonu?
Se pogovarjava, se dobiva. V poslu ne smeš imeti zamer, tako razmišlja moja generacija. Bavčarju smo celo predlagali rešitev, da bi prodal naložbi v Petrolu in Mercatorju ter tako poplačal ves svoj dolg, vendar je želel, da ima močno vlogo v Petrolu.
Nekateri za vašo najbolj zgrešeno potezo štejejo prevzem Istrabenza.
Neodgovorno bi bilo, če tega ne bi storili, saj boljše alternative ni bilo. Tako bi najverjetneje bil Petrol na mestu, kjer je zdaj Istrabenz. Namesto da bi bil zadolžen Istrabenz, bi bil Petrol. Namesto da bi imele težavo FB Investicije in Maksima, bi jih imeli delničarji Petrola. To je jasno vsakemu študentu ekonomije.
Bavčar bi torej prevzel Petrol in nanj prenesel svoje dolgove?
To je bilo več kot očitno. Vsi projekti, ki smo jih zastavili, so šli v to smer. Tudi naš sinergijski projekt energetike so peljali v to smer: kako bi Petrol preplačal Istrabenzovo energetiko in pomagal Istrabenzu. To so dejstva. Edina rešitev Istrabenza je bila, da se priključi na denarni tok Petrola.
Bo kateri od sodnih procesov, aktivnosti nadzornih organov proti Bavčarju, dobil epilog?
V tem trenutku je to nepomembno. Rešujemo stotisoče delničarjev, ki v primeru likvidacije ne bodo imeli nič. Petrol bo v tej zgodbi kljub 180 vloženim milijonom manj prizadet kot ostali. S svojim denarnim tokom lahko v relativno kratkem času pokrije slabitev naložbe in gre naprej kot feniks. Je pa teh 180 milijonov manjša škoda, kot če ne bi nič naredili. Če bi Istrabenz prevzel Petrol, bi bili ujetniki, en človek bi imel vpliv na vse.
Menda imate program prestrukturiranja Istrabenza. Bi postopke prodaje, ki so začeti, nadaljevali?
Ne morem govoriti o podrobnostih. Bistvo je zagotoviti likvidnostno injekcijo. Kako jo dobiti, pa je več možnosti. Dodatnih sredstev ne bomo dajali, nihče jih ne bo dajal v nelikvidno naložbo. Prestrukturirati je treba to, kar je.
Kako?
Čim večji denarni tok je treba generirati iz naložb, ki jih ima Istrabenz, in sanirati dolg.
Kaj bi se zgodilo, če bi šel Istrabenz v stečaj ali likvidacijo?
To je nesmiselno, saj bi imeli največ koristi tujci. Strateške naložbe Istrabenza bi prišle v napačne roke. Takšen primer je vstop v skladiščne zmogljivosti v Serminu (skupno podjetje Petrola in Istrabenza, ki skladišči naftne derivate), ki lahko potopi, no, resno škodi Petrolu in ogrozi nacionalne interese pri oskrbi naftnih derivatov. V najslabšem primeru lahko pride do motnje oskrbe. Mislim, da bi bilo neodgovorno podjetje, ki ima strateške naložbe, kot je Istrabenz, z lahkoto likvidirati.
Kaj pa Droga Kolinska, bi nadaljevali postopek prodaje?
Smešno je, da Istrabenz prodaja Drogo Kolinsko, od katere ima denarni tok, noče pa prodati naložbe v Petrolu, od katere denarnega toka nima. Te strategije, da je bolje osel kot krava molznica, ki prinaša mleko, ne razumem. To je nerazumevanje delovanja podjetja.
Torej ne razumete Bavčarjevih poslovnih odločitev?
Lahko bi tako rekel. Ne razumem, kako lahko nekdo, ki je prodal črpalke, gre v naložbo Petrola.
Kaj je vaš največji uspeh na čelu Petrola?
Dejstvo, da smo drugi na Hrvaškem ter da uspešno tržimo dodatno izbiro in storitve, ne le naftnih derivatov.
Bo imel Petrol dobiček ali izgubo?
Nesporno je, da imamo rekordni operativni dobiček. Od revizorjev pa bo odvisen knjigovodski dobiček. Lansko delo je bilo dobro.
Brali smo, da pritiskate na revizorje.
To, da bi uprava pritiskala na revizorje, je smešno. Vsak opravlja in ščiti svoje delo. Zagotovo ni nobenih pritiskov. Kakšni pa bi lahko bili? Zaradi trenutne krize pa se pogledi revizorjev spreminjajo, včasih tudi tedensko. Nekatere stvari, ki so že bile usklajene, se lahko na novo odpirajo zaradi novih dejstev.
Boste tudi v primeru izgube predlagali izplačilo dividend.
V vsakem primeru bomo predlagali dividende. Politika Petrola je stalnost dividend.
Kolikšna bo?
V okvirih iz preteklih let (lani je bila 5,9 evra bruto na delnico).
Govorilo se je o nakupu rafinerije, povezavi z Lukoilom, povezavi z elektrodistributerji, iz vsega tega ni bilo nič.
Hvala bogu. Rafinerijske marže so tretjina tistih izpred treh let, Lukoil ima od decembra ustavljene investicije v tujini, če bi bili povezani, bi bil ustavljen razvoj pri nas. Pri elektrodistribuciji je tudi jasno, da so bile cene napihnjene. Uspeli pa so tisti projekti, ki takoj prinašajo denarni tok, to pa je tisto, kar danes šteje. Dober primer imamo na Kosovu, kjer imamo samo dve črpalki in odlične rezultate. Gorivo dobavljamo javni upravi, želimo pa si dobavljati tudi policiji in vojski. Imeli bomo vse javne porabnike na Kosovu. Kot edino tuje podjetje imamo dovoljenje za distribucijo plina v Srbiji.
Vlada napoveduje množico revizij. Vas je kaj strah?
Popolnoma sem miren, lahko se dela sto in ena super revizija. V Petrolu nobena stvar ni bila izvedena v nasprotju s postopki in zakonom.
Bi prej razmislili o odhodu iz Petrola ali podpisali aneks, ki bi vam znižal plačo?
O takšnih odločitvah je prezgodaj govoriti, saj je to vsekakor odvisno od dogovora z nadzorniki. Večina najboljših menedžerjev ne dela zaradi denarja. V drugih službah sem zaslužil veliko več kot tukaj. To, da si v Petrolu, da imaš možnost delati strategijo razvoja, je nekaj, česar ne moreš kupiti. Odločati o tako velikih stvareh, kot se odločajo vodilni na primer v Gorenju, Krki, Petrolu. To je zame največje gonilo.
Kako komentirate navodila vlade o znižanju plač?
V politiki je drugače, ljudje so voljeni. V energetiki pa se bije konkurenčen krvavi boj za vsakega posameznika, tudi sam sem dobil številne ponudbe iz panoge. Premisliti moramo, kaj je smiselno in kaj ne. Ne pričakujem, da bo nekdo v najboljših letih pripravljen delati za tretjino plače, ki mu jo ponuja tujec. Zakaj pa? Zaradi zaslug za narod? Strinjam se, da direktor zdravstvenega doma ne more imeti takšne plače kot predsednik uprave Krke ali Petrola. V Franciji imajo v javnih službah polovico nižje plače kot na trgu. To je cena varnosti.
Kako bi komentirali svojo morebitno predčasno razrešitev?
Ni kaj komentirati. To je stvar lastnikov.
Menite, da ne bi sodila na števec političnih menjav?
O tem, kaj je politično, lahko debatiramo. Nemogoče je pričakovati, da se v Petrolu politika ne bo vmešavala. Tega ni nikjer po svetu, zakaj bi bilo pri nas drugače. Čas je, da se reče bobu bob. V tujini je običaj, da nova vlada pokliče vsa podjetja, ki so pomembna za narodno gospodarstvo, tako imenovane krave molznice, in pove, kaj pričakuje. To ni nič slabega. Petrol s trošarinami in DDV-jem prispeva velik del proračuna.
Kaj pa razni svetovalci iz politike, kaj trkajo na vrata?
Nekomu se bo zdelo veliko, če skupina Petrol plača na primer 400.000 evrov za pravne storitve. Za ilustracijo, pravno svetovanje pri projektu Lukoil-Petrol, ki ga je plačal Lukoil, je stalo več kot milijon evrov. Važna je vsebina. Za vsako storitev so dokazila, pri nas ni takih primer, kot je v zadnjem času medijsko izpostavljena zgodba z Modro celico.
A njim ste se izognili?
Še komu drugemu sem se izognil, zato pa nisem priljubljen. Poskušajo, pa ne samo to, dobiš navodila.
Mercator je deset milijonov evrov dobička namenil za znižanje marž. Lahko kaj podobnega pričakujemo od Petrola?
Pri gorivih je nespremenljiva marža, imamo daleč najnižje marže v celi Evropi. Sosednje države imajo dvakrat, trikrat višje. Pri dodatni izbiri pa so skoraj polovico manjše kot pri drugih trgovcih, ker nimamo takega obsega, pri približno 40 odstotkih izdelkov smo cenejši kot trgovci.
Seveda, vendar me ne bi presenetilo, če bi se zgodilo nasprotno, kot se je že večkrat.
Se kaj slišite z gospodom Valantom?
Ja, tudi Valant je zaskrbljen in položaj ocenjuje kot precej resen.
Obstaja možnost ponovnega prevzema Istrabenza?
Ne. Zakaj pa?
Da pridete iz pat pozicije.
Milijarde dolga ne želimo prevzeti, Petrolu bi naredili škodo. Špekulacije o ponovnem prevzemu Istrabenza so razmišljanja ekonomistov, ki na položaj gledajo ozko. Petrol ne more prevzeti odgovornosti za slabe poslovne odločitve, natančneje podvojitve kreditov v Istrabenzu v enem letu, torej tega ne bomo prevzeli.
V kakšnem odnosu ste z Igorjem Bavčarjem. Se slišita po telefonu?
Se pogovarjava, se dobiva. V poslu ne smeš imeti zamer, tako razmišlja moja generacija. Bavčarju smo celo predlagali rešitev, da bi prodal naložbi v Petrolu in Mercatorju ter tako poplačal ves svoj dolg, vendar je želel, da ima močno vlogo v Petrolu.
|
Nemogoče je pričakovati, da se v Petrolu politika ne bo vmešavala. Tega
ni nikjer po svetu, zakaj bi bilo pri nas drugače. Čas je, da se reče bobu bob.
Marko Kryžanowski |
|
Neodgovorno bi bilo, če tega ne bi storili, saj boljše alternative ni bilo. Tako bi najverjetneje bil Petrol na mestu, kjer je zdaj Istrabenz. Namesto da bi bil zadolžen Istrabenz, bi bil Petrol. Namesto da bi imele težavo FB Investicije in Maksima, bi jih imeli delničarji Petrola. To je jasno vsakemu študentu ekonomije.
Bavčar bi torej prevzel Petrol in nanj prenesel svoje dolgove?
To je bilo več kot očitno. Vsi projekti, ki smo jih zastavili, so šli v to smer. Tudi naš sinergijski projekt energetike so peljali v to smer: kako bi Petrol preplačal Istrabenzovo energetiko in pomagal Istrabenzu. To so dejstva. Edina rešitev Istrabenza je bila, da se priključi na denarni tok Petrola.
Bo kateri od sodnih procesov, aktivnosti nadzornih organov proti Bavčarju, dobil epilog?
V tem trenutku je to nepomembno. Rešujemo stotisoče delničarjev, ki v primeru likvidacije ne bodo imeli nič. Petrol bo v tej zgodbi kljub 180 vloženim milijonom manj prizadet kot ostali. S svojim denarnim tokom lahko v relativno kratkem času pokrije slabitev naložbe in gre naprej kot feniks. Je pa teh 180 milijonov manjša škoda, kot če ne bi nič naredili. Če bi Istrabenz prevzel Petrol, bi bili ujetniki, en človek bi imel vpliv na vse.
Menda imate program prestrukturiranja Istrabenza. Bi postopke prodaje, ki so začeti, nadaljevali?
Ne morem govoriti o podrobnostih. Bistvo je zagotoviti likvidnostno injekcijo. Kako jo dobiti, pa je več možnosti. Dodatnih sredstev ne bomo dajali, nihče jih ne bo dajal v nelikvidno naložbo. Prestrukturirati je treba to, kar je.
Kako?
Čim večji denarni tok je treba generirati iz naložb, ki jih ima Istrabenz, in sanirati dolg.
Kaj bi se zgodilo, če bi šel Istrabenz v stečaj ali likvidacijo?
To je nesmiselno, saj bi imeli največ koristi tujci. Strateške naložbe Istrabenza bi prišle v napačne roke. Takšen primer je vstop v skladiščne zmogljivosti v Serminu (skupno podjetje Petrola in Istrabenza, ki skladišči naftne derivate), ki lahko potopi, no, resno škodi Petrolu in ogrozi nacionalne interese pri oskrbi naftnih derivatov. V najslabšem primeru lahko pride do motnje oskrbe. Mislim, da bi bilo neodgovorno podjetje, ki ima strateške naložbe, kot je Istrabenz, z lahkoto likvidirati.
Kaj pa Droga Kolinska, bi nadaljevali postopek prodaje?
Smešno je, da Istrabenz prodaja Drogo Kolinsko, od katere ima denarni tok, noče pa prodati naložbe v Petrolu, od katere denarnega toka nima. Te strategije, da je bolje osel kot krava molznica, ki prinaša mleko, ne razumem. To je nerazumevanje delovanja podjetja.
Torej ne razumete Bavčarjevih poslovnih odločitev?
Lahko bi tako rekel. Ne razumem, kako lahko nekdo, ki je prodal črpalke, gre v naložbo Petrola.
|
|
|
|
Kryžanowski je dejal, da bo tudi v primeru izgube družbe predlagal dividende. © Boštjan Tacol |
|
Dejstvo, da smo drugi na Hrvaškem ter da uspešno tržimo dodatno izbiro in storitve, ne le naftnih derivatov.
Bo imel Petrol dobiček ali izgubo?
Nesporno je, da imamo rekordni operativni dobiček. Od revizorjev pa bo odvisen knjigovodski dobiček. Lansko delo je bilo dobro.
Brali smo, da pritiskate na revizorje.
To, da bi uprava pritiskala na revizorje, je smešno. Vsak opravlja in ščiti svoje delo. Zagotovo ni nobenih pritiskov. Kakšni pa bi lahko bili? Zaradi trenutne krize pa se pogledi revizorjev spreminjajo, včasih tudi tedensko. Nekatere stvari, ki so že bile usklajene, se lahko na novo odpirajo zaradi novih dejstev.
Boste tudi v primeru izgube predlagali izplačilo dividend.
V vsakem primeru bomo predlagali dividende. Politika Petrola je stalnost dividend.
Kolikšna bo?
V okvirih iz preteklih let (lani je bila 5,9 evra bruto na delnico).
Govorilo se je o nakupu rafinerije, povezavi z Lukoilom, povezavi z elektrodistributerji, iz vsega tega ni bilo nič.
Hvala bogu. Rafinerijske marže so tretjina tistih izpred treh let, Lukoil ima od decembra ustavljene investicije v tujini, če bi bili povezani, bi bil ustavljen razvoj pri nas. Pri elektrodistribuciji je tudi jasno, da so bile cene napihnjene. Uspeli pa so tisti projekti, ki takoj prinašajo denarni tok, to pa je tisto, kar danes šteje. Dober primer imamo na Kosovu, kjer imamo samo dve črpalki in odlične rezultate. Gorivo dobavljamo javni upravi, želimo pa si dobavljati tudi policiji in vojski. Imeli bomo vse javne porabnike na Kosovu. Kot edino tuje podjetje imamo dovoljenje za distribucijo plina v Srbiji.
Vlada napoveduje množico revizij. Vas je kaj strah?
Popolnoma sem miren, lahko se dela sto in ena super revizija. V Petrolu nobena stvar ni bila izvedena v nasprotju s postopki in zakonom.
Bi prej razmislili o odhodu iz Petrola ali podpisali aneks, ki bi vam znižal plačo?
O takšnih odločitvah je prezgodaj govoriti, saj je to vsekakor odvisno od dogovora z nadzorniki. Večina najboljših menedžerjev ne dela zaradi denarja. V drugih službah sem zaslužil veliko več kot tukaj. To, da si v Petrolu, da imaš možnost delati strategijo razvoja, je nekaj, česar ne moreš kupiti. Odločati o tako velikih stvareh, kot se odločajo vodilni na primer v Gorenju, Krki, Petrolu. To je zame največje gonilo.
Kako komentirate navodila vlade o znižanju plač?
V politiki je drugače, ljudje so voljeni. V energetiki pa se bije konkurenčen krvavi boj za vsakega posameznika, tudi sam sem dobil številne ponudbe iz panoge. Premisliti moramo, kaj je smiselno in kaj ne. Ne pričakujem, da bo nekdo v najboljših letih pripravljen delati za tretjino plače, ki mu jo ponuja tujec. Zakaj pa? Zaradi zaslug za narod? Strinjam se, da direktor zdravstvenega doma ne more imeti takšne plače kot predsednik uprave Krke ali Petrola. V Franciji imajo v javnih službah polovico nižje plače kot na trgu. To je cena varnosti.
|
Smešno je, da Istrabenz prodaja Drogo Kolinsko, ki ima denarni tok, noče pa prodati naložbe v Petrolu, kjer denarnega toka ni. Marko Kryžanowski
|
|
Ni kaj komentirati. To je stvar lastnikov.
Menite, da ne bi sodila na števec političnih menjav?
O tem, kaj je politično, lahko debatiramo. Nemogoče je pričakovati, da se v Petrolu politika ne bo vmešavala. Tega ni nikjer po svetu, zakaj bi bilo pri nas drugače. Čas je, da se reče bobu bob. V tujini je običaj, da nova vlada pokliče vsa podjetja, ki so pomembna za narodno gospodarstvo, tako imenovane krave molznice, in pove, kaj pričakuje. To ni nič slabega. Petrol s trošarinami in DDV-jem prispeva velik del proračuna.
Kaj pa razni svetovalci iz politike, kaj trkajo na vrata?
Nekomu se bo zdelo veliko, če skupina Petrol plača na primer 400.000 evrov za pravne storitve. Za ilustracijo, pravno svetovanje pri projektu Lukoil-Petrol, ki ga je plačal Lukoil, je stalo več kot milijon evrov. Važna je vsebina. Za vsako storitev so dokazila, pri nas ni takih primer, kot je v zadnjem času medijsko izpostavljena zgodba z Modro celico.
A njim ste se izognili?
Še komu drugemu sem se izognil, zato pa nisem priljubljen. Poskušajo, pa ne samo to, dobiš navodila.
Mercator je deset milijonov evrov dobička namenil za znižanje marž. Lahko kaj podobnega pričakujemo od Petrola?
Pri gorivih je nespremenljiva marža, imamo daleč najnižje marže v celi Evropi. Sosednje države imajo dvakrat, trikrat višje. Pri dodatni izbiri pa so skoraj polovico manjše kot pri drugih trgovcih, ker nimamo takega obsega, pri približno 40 odstotkih izdelkov smo cenejši kot trgovci.
