"V prvi vrsti gre za uvrstitev zaposlenih na delovno mesto zobne asistentke, pa tudi za zahteve po izboljšanju materialnih pogojev za delo v zobozdravstvu," je povedal direktor zdravstvenega doma Vojko Mihelj. "Imeli smo že prvi pogajalski sestanek, na katerem sem kot direktor obrazložil situacijo, da smo tako ravnali v skladu z zakoni in navodili, ter predlagal sporazum, ki pa ni bil sprejet," je dodal in pojasnil, da je problem nacionalnega značaja.
Delavke v zobozdravstvu zahtevajo, da se vse, ki opravljajo delo asistence zobozdravnikom, razporedi na delovno mesto zobozdravstveni asistent. Srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so se morali posebej usposobiti za delo pri zobozdravniku, so namreč od Virantove reforme naprej v nekaterih zdravstvenih domovih uvrščene v nižji plačilni razred.
V 70 odstotkih rešeno
Po besedah predsednika sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča trenutno v vsej Sloveniji še 30 odstotkov zobozdravstvenih delavk ni uvrščenih na delovno mesto zobozdravstvene asistentke, čeprav so za to usposobljene. "Če boste v vrtcu vprašali, kdo opravlja zobno asistenco, vam bodo otroci znali povedati," pravi in pojasnjuje, da je zadeva čisto preprosta. "Če dve osebi delata isto delo in morata za to delo izpolnjevati pogoje, morata imeti za to enako plačilo, ne glede na to, ali imata v spričevalu napisan poklic zobozdravstveni asistent ali sta se za opravljanje poklica dodatno usposabljala."
Težava je po Vukadinovičevih besedah v tem, da so v nekaterih zdravstvenih domovih zaradi varčevanja zobne asistentke uvrstili na delovno mesto medicinska sestra v ambulanti, ki je uvrščeno v nižji plačilni razred. Vprašanje po njegovih besedah že uspešno rešujejo v Mariboru in Ljubljani, pričakuje pa, da se bodo dogovorili tudi v Ilirski Bistrici in Celju.
