Če bodo tri, bodo v prvem letu – to je prihodnje leto – stale 91 milijonov, če jih bo šest, 95, in če jih bo osem, 98 milijonov evrov, kažejo izračuni, ki jih imajo na mizi vlada in koalicijski poslanci.
Vzpostavitev 8 milijonov
Dokument službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z oznako interno v te ocene sešteva stroške delovanja pokrajinskih svetov in uprav: sejnine, materialne stroške, najem prostorov in opreme, stroške delovanja svetniških klubov, plače ter nadomestila zaposlenim in funkcionarjem.
Vzpostavitev sistema bo stala osem milijonov evrov – ne glede na število pokrajin. Neodvisno od števila bo šlo prihodnje leto v pokrajinah 38 milijonov evrov za cestno infrastrukturo, 23 za financiranje ustanov na področju kulture in slabih 14 milijonov evrov za spodbujanje gospodarstva, podjetništva ter turizma.
Poznavalci sicer trdijo, da se bo javna ali pa vsaj resna razprava, ki naj bi se začela še ta mesec, vrtela zgolj okoli številk šest in osem.
Delež dohodnine bo rasel
S prenosom nalog se bo na pokrajine prenašal tudi državni denar. V prvem mandatu bo delež dohodnine, ki jo plačujejo zavezanci z območja pokrajine, naraščal s štirih odstotkov v prvem letu na šest odstotkov v drugem, osem v tretjem in deset v četrtem letu. Dohodnina bo namenjena financiranju obveznih nalog pokrajin razen investicij. Prihodki od koncesij in okoljskih dajatev bodo lastni viri pokrajin.
Drugi viri financiranja naj bi bili dodatna, še neznana sredstva iz državnega proračuna, neposredne regionalne spodbude, sredstva skladov EU in zadolževanje.
Volilne enote in prag
Do konca aprila naj bi sprejeli zakone in maja ustanovili pokrajine. V načrtu, ki ga sicer menda že prenavljajo, je celo, da bi julija razpisali, oktobra pa izvedli volitve v prve pokrajinske svete. Po proporcionalnem volilnem sistemu bodo volitve predsednika pokrajine in pokrajinskega sveta. Pokrajina bo obvezno razdeljena na volilne enote, volilni prag pa bo v vseh štiri odstotke.
Ne spreminja pa se časovnica v finalnem delu, po kateri bomo leta 2011 po izoblikovanju pokrajinskih organov zaživeli v pokrajinah.
Slabosti:
Treh pokrajin:
• Odmaknjenost – pomanjkanje posluha za lokalne interese prebivalcev.
• Tvegan z vidika poudarjenega regionalnega razvoja zgolj v smeri zahod–vzhod (Koper–Ljubljana–Maribor)
Iz gradiva službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Omejene možnosti lastnega gospodarskega razvoja v prihodnosti zaradi majhnosti pokrajin.
• Manj racionalna javna uprava in manjša primerljivost z evropskimi regijami ter manj pristojnosti pokrajine.
Prednosti:
Treh pokrajin:
• Moč pokrajine (populacijska, ekonomska in razvojna) ima potencial lastnih gospodarskih mrež v prihodnosti.
• Skromnejši upravni aparat in racionalnejša uprava z več uporabniki, ki omogoča kakovostnejšo oskrbo.
Šestih do osmih pokrajin:
• Večja prilagoditev potrebam in interesom prebivalstva ter povezanost ozemlja in naravna zaokroženost pokrajin.
• Boljša oskrba zaradi uveljavitve večjega števila upravnih središč in večje poistovetenje prebivalcev s pokrajino.
