Kaj lahko mesto naredi za večjo varnost, boste sprejeli kakšne ukrepe?
Mesto lahko za povečanje varnosti in občutka varnosti naredi veliko. Trenutno ocenjujemo položaj in kmalu se bomo odločili, kaj narediti. Seveda sodelujemo tudi s policijo. Oceniti moramo, ali je prišel čas za represijo, grajenje zidov in postavljanje stotin kamer ali pa se lahko mesto pred nasilneži zavaruje z meščani, ki se nasilju upirajo.

Imate kakšen nasvet za meščane in obiskovalce Zagreba? Bi se morali bati in se katerim delom mesta izogibati?
Meščanom se ni treba bati za svoja življenja in strah jih tudi ne sme biti – navsezadnje niso tarča mafije. Zagrebčani bi se morali ves čas bolj izogibati povečanemu številu nasilnežev, huliganov, še posebno mladoletnih.To je največja težava, ki nas trenutno muči in ki jo bomo odpravili. Zagreb je znan kot miren in varen. Tak je bil vedno in tak bo ostal.

Je v zagrebu mafija? Je njena navzočnost očitna? Se lahko mesto proti njej bojuje?
Organizirani kriminal in mafijski umori so bolj vprašanje državne politike, ministrstva in policije. Mesto nima svoje policije, zato ne more operativno in neposredno delovati, policiji pa lahko pomagamo in ji tudi želimo pomagati. Gotovo se bodo zgodile konkretne stvari, da se popravi prejšnje slabo stanje. Sem utemeljeno optimističen in prepričan, da gremo v pravo smer.

Kakšni so ti socialni ukrepi?
Starejšim ljudem, ki imajo manj kot 208 evrov pokojnine, mesto že šest let vsak mesec nakazuje denar: 55 evrov tistim, ki imajo manj kot 125 evrov pokojnine, 41 evrov ljudem z manj kot 166 evrov pokojnine in 28 evrov tistim, ki dobijo manj kot 208 evrov na mesec. Za prvega otroka dobivajo starši na leto 416 evrov, za drugega 833 evrov in za tretjega 1.250 evrov do dopolnjenega šestega leta starosti. Lani se je v Zagrebu po dvanajstih letih znova rodilo 680 otrok več, kot je bilo umrlih, kar je rezultat mestne pronatalitetne politike.

Milan Bandič © Dejan Mijovič

Bi Ljubljani svetovali, naj spet uvede tramvaj?
Bi. Mi smo ravno naročili 140 novih tramvajev in 230 novih avtobusov za boljšo kakovost prevoza. Kar 65 odstotkov Zagrebčanov ne plačuje prevoza s tramvajem – otroci, šolarji, dijaki, študenti, brezposelni, upokojenci, ki imajo dohodke nižje od208 evrov, in starejši od 65 let. Lažje je našteti, kdo ga plača, kot kdo ga ne. Kljub temu je ob konicah tudi v Zagrebu gneča.

Mislite, da se gradnja Arene izplačala?
Gre za največji projekt gradnje zaprtega športnega objekta v samostojni Hrvaški, v njej bo 15.500 sedežev. V enem mesecu bomo razpisali natečaj, nakaterem bomo poiskali podjetje, ki bo upravljajo Areno, dali mu bomo koncesijo. Tako dvorano je najbolje dati v najem ljudem, ki se na to spoznajo in ki bodo vedeli, kako jo napolniti.

Skrbite tudi za kulturne objekte...
Muzej sodobne umetnosti gradimo že pet let in pol in bo končan prihodnje leto. Dokončali bomo tako stavbo kot vse pristopne ceste in infrastrukturo okoli njega. Projekt je vreden okoli 50 milijonov evrov in je največji projekt vlaganja v kulturo v samostojni Hrvaški, polovico denarja je prispevala republika, polovico mesto. Lotili se bomo tudi projekta glasbene akademije.

Katere bodo največje naložbe?
Največ bomo vlagali v prometno ureditev in zaščito okolja. Uredili bomo še vhodni vstop vmesto, Slavonsko avenijo, večji pomen v javnem prometu želimo dati železnici, zgraditi nove garaže in dva mosta čez Savo ter urediti sežigalnico komunalnih odpadkov. Obnoviti in dograditi moramo tudi zagrebško letališče.

Ali ima Zagreb težave s kanalizacijo in vodovodno oskrbo?
Štirinajst odstotkov Zagrebčanov ni priključenih na kanalizacijo in sedem odstotkov jih ni priključenih na mestni vodovod. To ne pomeni, da nimajo vode ali da nimajo greznic. Kljub temu ta težava na začetku 21. stoletja ostaja.

Težave z vodo pa so imeli tudi v novih stavbah?
Še vedno jih imajo. V dveh zgradbah s skupno 180 stanovanji ima voda čuden okus. Za to je odgovoren investitor gradnje; voda do zgradbe je v redu. Zadeva je na sodišču, rešujejo jo že vse zadnje leto, in menim, da ne bo bolje, dokler se ne bodo dogovorili za zamenjavo cevi. To bi bilo bolje, kot da odvetniki poberejo ves denar. Težav z vodo sicer nimamo.

Za kaj bi si želeli, da bi bilo v Zagrebu tako kot je v Ljubljani?
Kadarkoli grem v Ljubljano, na Dunaj ali v Budimpešto, vidim kaj novega, kar mi je všeč. Želel bi si, da se (kot pri vas) ustavi priseljevanje v Zagreb, da se omili pritisk na glavno mesto in da se razvoj enakomerno razdeli po Hrvaški. Pritisk na Zagreb iz leta v leto narašča in ni dober za razvoj države. Sloveniji je delno uspelo zmanjšati pritisk na Ljubljano.

Imate zaradi priseljevanja kakšne težave z infrastrukturo, stanovanji? Mesto gradi tudi mestna stanovanja
Seveda. Vendar jih trenutno gradimo nekaj manj kot tri tisoč po zagrebškem modelu gradnje stanovanj. Prihodnje leto jih bomo začeli graditi še pet tisoč. Najdražji kvadratni meter bostal 1.285 evrov, kar je najceneje v vsej Hrvaški. Prodali jih bomo brez depozitov in jamstev. Gre za edinstven projekt. Tretjina stanovanj bo namenjena za socialna stanovanja, tretjina za najem, tretjina pa bo prodana pod posebnimi pogoji: prednost bodo imele mlade družine do 35 let, ki kupujejo prvo stanovanje.

Kakšen je pri vas odnos med glavnim mestom in državo?
Ah, samo lani so nam vzeli samo milijardo kun iz proračuna (skoraj 139 milijonov evrov). Ampak ne moreš voditi glavnega mesta brez korektnega odnosa z vlado in trenutnim premierjem, ne glede na to, kateri politični opciji pripada.