Po njegovih besedah je namreč Slovenija edina država, ki škofije v vojski nima. Po Pahorjevih besedah si želijo ugotoviti, ali je ustanovitev ordinariata mogoča, morda že v tem mandatu. "Gre za to, da se uredijo odnosi tako, da se ljudje v verski opredelitvi počutijo svobodne in hkrati verska svoboda spoštuje meje, določene v ustavi. Da so torej država in verske skupnosti ločene," je še poudaril.

Gulič: Ta gnojnica ni ničemur koristila

Gulič meni, da nošenje njegovih simbolov v času pred imenovanjem niso kritizirale verske skupnosti, "ampak neki drugi svet" in mediji, zato glede tega ne pričakuje zapletov z verskimi predstavniki. Na posvet je po njegovih besedah prišlo 27 verskih skupnosti, kar je štirikrat več, kot je običajno. "Vidim, da je volja pozitivna, in ta gnojnica, ki se je polivala, ni ničemur koristila," je še ocenil Gulič.

Guličeva tenkočutnost
Pahor na posvetu ni mogel mimo nekaterih kritik na račun imenovanja novega direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Po njegovem mnenju so predsodki v zvezi z Guličem morda do neke mere celo koristni, "saj se želi Gulič dokazati kot nekdo, ki je vreden zaupanja in je verodostojen na svojem delovnem mestu". Gulič po premierjevih ocenah razume občutljivost problema in je zelo tenkočuten, kar bo "v kratkem presenetilo vse predstavnike verskih skupnosti".

Suverena pravica
Na vprašanje, ali je imel razumevanje za pomisleke verskih skupnosti, zlasti Rimskokatoliške cerkve, in sicer v luči nedavnega zapleta v Vatikanu, je premier pojasnil, da ima država suvereno pravico, da imenuje visoke uradnike na položaje in si ne sme dovoliti, da bi se tretje države vtikale v to suverenost.

"Drugo vprašanje pa je, kako njene odločitve vplivajo na odnose med državama, na primer s Svetim sedežem," je dodal. Po njegovih besedah pri tem obe strani pospešeno iščeta odgovore na praktična in strateška vprašanja.

Verske skupnosti previdne
Predstavniki verskih skupnosti so pozdravili premierjevo navzočnost na posvetu (poleg njega sta prišla še minister Boštjan Žekš in državni sekretar Školč, za novega predsednika urada Guliča pa so previdno dejali, da se bo imel še priložnost izkazati.

Mariborski nadškof pomočnik Anton Stres je tako dejal, da je Gulič pokazal dobro voljo in pripravljenost dialoga, evangeličanski škof Geza Erniša pa, da "po sadovih sodimo človeka" in ni razloga, da bi ga sodili vnaprej.

Duhovna oskrba
Na posvetu je znova prišla na plan tudi težava oskrbe vernikov v zaporih in bolnišnicah, na kar sta opozorila predsvem mufti Nedžad Grabus in predstavnik budistov.

To je kot največjo težavo, ki jo bo treba rešiti, označil tudi Gulič. Duhovna oskrba se po njegovih besedah ne izvaja tako, kot je predvideval zakon, a "ravno to najbolj zadeva verujoče".