Na nas se je obrnilo več bralk, ki trdijo, da so kljub tvegani nosečnosti morale v službo. To se po njihovih besedah dogaja ravno takrat, ko poteče 30-dnevni rok in bi moral bolniško plačati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Namigovanj o tem, da naj bi ZZZS od ginekologov zahteval, naj omejijo ali skrajšajo bolniške odsotnosti nosečnic, nam ginekologi uradno niso potrdili. Ena izmed ginekologinj je povedala le, da med njimi krožijo govorice o tem, da so bolniške nosečnic predolge in bi jih bilo treba skrajšati.
Polovica tveganih
"ZZZS ginekologom ni dal nobenih navodil glede odobravanja začasne zadržanosti od dela – teh pristojnosti niti nima," je dejal tiskovni predstavnik ZZZS Peter Rutar, a hkrati dodal, da je po njihovih ocenah skoraj polovica vseh nosečnosti opredeljenih kot tveganih, "kar je s socialno-medicinskega vidika nenavadno".
"Skoraj vsaka ženska gre med nosečnostjo vsaj enkrat na bolniško," potrjuje ginekolog in porodničar Stanko Pušenjak. "Večina vzrokov za bolniško je povezanih z bolezenskim potekom nosečnosti, zapleti in stanji, ki ogrožajo nosečnost, pa tudi delovnimi pogoji, ki za nosečnice niso primerni. Mnogi vzroki so le posredni, kriva je splošna preobremenjenost oziroma zahteve življenjskega okolja," pojasnjuje Pušenjak.
Zavrnitve bolniških
Pušenjak dodaja, da se imenovani zdravniki na ZZZS, ki potrjujejo podaljšanje bolniške, vse bolj dosledno držijo pravilnikov in zelo natančno preverjajo razpoložljivo dokumentacijo o zdravstvenem stanju nosečnice ter pri tem pogosteje zavrnejo podaljšanje zaradi formalnih odstopanj od priporočil oziroma pomanjkljive dokumentacije.
Lov na čarovnice
"Zdravniki bolniško odsotnost predlagamo zaradi medicinskih vzrokov, ki jih utemeljimo, komisija za bolniško odsotnost na ZZZS pa je tista, ki jo odobri ali ne," pravi predstojnica porodnišnice v ljubljanskem kliničnem centru Tanja Premru Sršen.
Stanko Pušenjak, ginekolog in porodničarImenovani zdravniki na ZZZS se vse bolj dosledno držijo pravilnikov in podaljšanje pogosteje zavrnejo zaradi formalnosti.
Po njenem mnenju bi se bilo treba vprašati, ali ima v tem primeru večjo strokovno težo ginekolog ali naključno izbrani zdravnik v komisiji, ki nima znanja s specifičnega področja in ne pozna nosečnice. "V tem času lova na čarovnice smo bili ginekologi večkrat priča primerom, ko komisija bolniške ni odobrila nosečnicam z več kot upravičenimi vzroki," je ogorčena Premru Sršenova, ki se sprašuje o odgovornosti komisije ob morebitnem neugodnem izidu nosečnosti.
Pravice nosečnic do primernega dela, dolžnosti delodajalcev in kaj plača ZZZS
Zavarovanje. Zavarovanke, ki zaradi tvegane nosečnosti ne morejo opravljati svojega dela, imajo pravico do nadomestila plače, in sicer prvih 30 dni na račun delodajalca, od 31. dne pa v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Prekinitev. Nadomestilo plače je v primeru prekinitve začasne zadržanosti z dela, ki je daljša od deset dni, breme delodajalca, razen ko je delodajalec v koledarskem letu za konkretno zaposleno že izplačal 120 delovnih dni nadomestila. V tem primeru je nadomestilo plače breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zakon. Nosečnice imajo skladno z zakonom o delovnih razmerjih pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Delodajalec mora nosečnici zagotoviti takšno delo, ki ne ogroža njenega oziroma otrokovega zdravja ter sprejeti ustrezne ukrepe, in sicer z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali s prilagoditvijo delovnega časa. Če se kljub tema ukrepoma ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali otroka, mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Začasna zadržanost z dela je namenjena nosečnicam, ki kljub delodajalčevim ukrepom zaradi svojega zdravstvenega stanja niso zmožne opravljati dela.
Nadzor. ZZZS z dvema nadzornikoma vse delovne dni nadzira tudi nosečnice, ki so začasno zadržane od dela.
