Pobud, naslovljenih na varuhinjo človekovih pravic, je bilo leta 2008 glede na predhodno leto več za deset odstotkov. Število utemeljenih pobud, kjer je šlo za kršitev človekovih pravic, pa se je zvišalo za 25 odstotkov, je dejala Zdenka Čebašek Travnik.
Največ pobud je po besedah varuhinje še vedno s področja pravosodja. Povezane so z zamudami pri delu sodišč, z zastoji pri delu sodnih izvedencev kot tudi z uresničevanjem pravic otrok, je navedla varuhinja in znova opozorila na potrebo po specializiranih oddelkih ali sodiščih, ki bi se ukvarjala izključno z družinsko problematiko.
"Pravilnik se valja po ministrstvih"
Poleg otrok je med skupinami, ki jim namenja posebno pozornost, omenila tudi starejše in na
prvem mestu invalide. Med drugim je opozorila, da poteka implementacija konvencije o invalidih, ki
jo je Slovenija sicer ratificirala, vendar
"odločno prepočasi". Na področju normativne ureditve, ki zadeva invalide, pa se srečujejo
še z drugimi težavami – ker se
"neki pravilnik dobesedno valja po dveh ministrstvih že skoraj osem let, so tudi pravice
invalidov, ki imajo telesno okvaro, okrnjene", je navedla.
|
Sovražnega govora je vsekakor preveč. Zdenka Čebašek Travnik |
|
Med ključnimi poudarki iz obsežnega poročila na več kot 300 straneh je Čebašek Travnikova izpostavila tudi sovražni govor. Prepričana je, da bi na tem področju moralo več narediti predvsem tožilstvo, ki bi z dobro pripravljenimi obtožbami lahko precej prispevalo k odkrivanju in kaznovanju sovražnega govora, s tem pa tudi k večjemu ozaveščanju javnosti. Kot je poudarila, bi morala država sovražni govor preganjati in kršitelje dosledno kaznovati, ne glede na to, kdo so in na kakšnih položajih se pojavljajo. Tudi poslanci v tem primeru ne bi smeli biti nedotakljivi.
Kar nekaj pobud je bilo s področja verske svobode. S pravilnikom o izvajanju verske oskrbe v zdravstvenih zavodih in zavodih za prestajanje zaporne kazni so bile prizadete predvsem manjše verske skupnosti, na kar so opozorili. Poškodovana so bila spominska obeležja nekaterih verskih skupnosti, denimo židovska sinagoga v Mariboru.
Tudi v tokratnem poročilu varuhinje so omenjene nepravilnosti v policijskih postopkih, vendar so z odzivom policije zadovoljni. Kot pravi varuhinja, je notranje ministrstvo eno tistih ministrstev, ki se na njihove poizvedbe odziva zelo profesionalno. Policijo je pohvalila tudi zaradi izobraževanja za ravnanje ob nasilju v družini, kjer je po njenem policija naredila ogromen napredek.
Pripombe na že sprejete zakone
Varuhinja še ugotavlja, da je leto 2008 prineslo sprejetje nekaterih zakonov, ki so bili že
dolgo načrtovani: zakon o preprečevanju nasilja v družini, zakon o pacientovih pravicah in zakon o
duševnem zdravju.
"Žal pa niso bili sprejeti v taki obliki, da bi lahko bili z njimi zadovoljni. Predvsem zakon o
duševnem zdravju ima kar nekaj pasti, ki omogočajo celo slabšanje pravic ljudi, ki imajo motnje v
duševnem zdravju," je opozorila.
Še vedno pogreša družinski zakonik in zakon o dolgotrajni oskrbi, prav tako še vedno ni prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Je pa varuhinja izrazila veselje, da je ustavno sodišče odločilo v prid partnerjem iz istospolnih skupnosti – sicer registriranih, da se glede dedovanja izenačijo z drugimi družinskimi oziroma partnerskimi skupnostmi.
