Do konca februarja poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje. Ta je za nadaljnji razvoj mesta z okolico nujna, meni trebanjski župan Alojzij Kastelic. Pri tem opozarja, da je treba interese gospodarstva in okoliških prebivalcev uskladiti.
Preozek zeleni pas
Ti imajo največ pripomb glede infrastrukture in zelenega pasu. "Izgradnjo ceste, ki vodi do naših hiš, smo leta 1990 financirali sami. Med gradnjo cone zahtevamo, da je ta cesta nedotakljiva," med drugim izpostavlja Janez Bobnar. "Na prvi javni razgrnitvi smo zahtevali 50 metrov zelene bariere, pa smo popustili na 30 metrov, zdaj pa so sami narisali 15 metrov," se jezi Joži Uhan. "Mi smo bili prej tam kot industrijska cona, zato se morajo oni prilagajati nam, ne mi njim," dodaja.
Zanimanja malo
Kastelic meni, da je bolje imeti službo v domačem kraju, pa čeprav zato nekoliko trpi okolje. "Če je ustrezno poskrbljeno za grmičevje in drevje, se sodobne industrijske cone spremenijo v okolico, primerno tudi za bivalni prostor," je prepričan.
Pred gospodarsko krizo je bilo zanimanja za cono veliko, danes pa znanih vlagateljev, razen trebanjskega podjetja Trimo, praktično ni, izpostavlja župan. V prvi fazi naj bi cona obsegala 12, na koncu pa 60 hektarjev, saj je v prostorskih aktih predvidena širitev.
