Slovenija
727 ogledov

Več diplomantov kot služb

ljubljana 12.02.10, informativni dan, ekonomska fakulteta, bodoci studenti, stud Anže Petkovšek
Na Zavodu RS za zaposlovanje ugotavljajo, da je diplomantov z določenih smeri veliko več, kot je povpaševanja na trgu.

Na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da je za nekatere diplomante na trgu dela kar veliko povpraševanje. Je pa število diplomantov žal nekajkrat višje od povpraševanja. “V teh primerih gre za diplomante z izobrazbo na področju poslovnih in upravnih ved, gradbeništva, socialnega dela in svetovanja, izobraževanja učiteljev posameznih predmetov,” sporočajo s Službe za analitiko zavoda.

Opažajo tudi veliko primerov, ko gre na eni strani za dejansko majhno povpraševanje, na drugi pa za relativno veliko ponudbo. “Sem sodijo diplomanti na področju transportnih storitev, sociologije in študijev kultur, arhitekture in urbanizma, tekstilne, konfekcijske, čevljarske in usnjarske tehnologije, politologije, avdiovizualnih tehnik in (multi)medijske proizvodnje, zgodovine in arheologije, umetnostne zgodovine, slikarstva in kiparstva, ter varovanja oseb in premoženja,” naštevajo. Dodajajo pa, da Zavod od aprila 2013 dalje, zaradi spremenjene zakonodaje, nima več pregleda nad vsemi prostimi delovnimi mesti.

Tudi stoodstotna zaposljivost diplomantov

"Na Alma Mater Europaea - ECM imamo 100-odstotno zaposljivost diplomantov. To pomeni, da so vsi, ki so diplomirali, dobili takoj službe ali v Sloveniji ali v tujini. Kar nekaj naših diplomantov je zaposlenih v Avstriji, in sicer v zdravstvenih institucijah, kjer so v času študija opravljali obvezno prakso," pravi Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik fakultete Alma Mater Europaea - ECM. Dodaja še, da je pri njih največ povpraševanja po študiju fizioterapije, zdravstvene nege in socialne gerontologije. 

"Razpisujemo študijske programe, ki so dejansko zaposljivi in ki jih primankuje. Prepričani smo, da mora biti diplomant iskan kader in ne iskalec zaposlitve. Aktualni podatki kažejo, da je v Evropi in v Sloveniji veliko pomanjkanje fizioterapevtov in zdravstvenih delavcev. V Sloveniji primanjkuje tudi 3.000 primerno izobraženih arhivistov. Prebivalstvo se stara, delež starostnikov se bo v naslednjih 15 letih podvojil, zato bo poklic socialni gerontolog, ki se ukvarja z integracijo starejših v družbo, vedno bolj iskan," še pravi sogovornica.  

“Podatki o zaposljivosti diplomantov prvostopenjskih študijskih programov večinoma še niso dovolj reprezentativni, saj ugotavljamo, da večina diplomantov nadaljuje študij na drugi stopnji, ki ga pravkar zaključujejo,” pravi dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Branke Kalenić. Goli statistični podatki o iskalcih zaposlitve po njeni oceni ne povedo veliko, saj iz njih ni razvidno, ali gre za diplomante njihove fakultete, saj za številna področja že dolgo nismo edina visokošolska izobraževalna institucija. “Poudariti moramo, da dobijo naši diplomanti kompetence in veščine, ki jim omogočajo zaposlitev tudi izven ožjih področij pridobljene izobrazbe,” pravi.

“Preko anketiranja diplomantov, rednega stika z njimi in potencialnimi zaposlovalci dobimo veliko pomembnih informacij glede želenih kompetenc, znanj in veščin diplomantov, potreb zaposlovalcev in trga dela. Informacije so del rednih evalvacij študijskih programov, na podlagi katerih se pripravljajo spremembe študijskih programov, ki gredo v smeri povečevanja kvalitete študija in boljših zaposlitvenih možnosti,” opisuje. Prizadevjo si organizirati srečanja s potencialnimi delodajalci, v večji meri se v študijske programe vključuje praktično usposabljanje, ki med drugim omogoča stike z delodajalci že v času študija, študente se vključuje v znanstveno in strokovno dejavnost oddelkov in podobno. “Pri pripravi vpisa upoštevamo analize trga dela, pa tudi zanimanje za posamezne študije in demografska gibanja,” dodaja.

“Pred desetletji je bilo rečeno, da bodo ljudje naše generacije morali trikrat v življenju menjati službo. Danes pravimo, da bomo trikrat v življenju menjali svoj poklic,” pravi tajnik Fakultete za arhitekturo Mitja Blaganje. Dodaja, da so dolgoročno zato najmanj zaposljivi diplomanti ozko specializiranih študijskih programov in obratno največji zaposlitveni potencial imajo diplomanti šol, ki podajajo celovita znanja. “Študij arhitekture je razpet med tehnična in humanistična znanja in številne spremljajoče veščine. Temelji na univerzalnem projektnem pristopu, ki ga je mogoče uporabiti v najrazličnejših poklicnih situacijah,” opisuje. Pravi, da je res zaposljivost arhitektov v osnovnem poklicu zaradi prisotne krize sprva manjša, vendar je tudi res, da so njihovim diplomantom na široko odprta vrata na mednarodni trg in da številni od njihovih diplomantov poiščejo lastno pot in so zelo uspešni vsaj v 19 različnih poklicih.

Izboljšanje zaposljivosti diplomantov

“Skrbniki študijskih programov lahko na osnovi pogovorov z diplomanti in delodajalci predlagajo spremembe študijskih programov. Cilj sprememb študijskih programov je tudi izboljšanje zaposljivosti diplomantov,” pravi prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela Goran Turk. V okviru kariernega centra Univerze v Ljubljani z različnimi vsakoletnimi aktivnostmi, kot so karierno svetovanje, hitri zmenki z delodajalci, delavnice, posveti in druge, izboljšujejo možnosti diplomantov pri iskanju prve zaposlitve.

Analiza podatkov o številu razpisanih vpisnih mest za študijske programe na Univerzi v Mariboru za obdobje od 2011/2012 do 2013/2014 pa je pokazala, da je Univerza v Mariboru kot celota zniževala število razpisanih vpisnih mest, in sicer v letu 2012/2013 glede na 2011/2012 za 11 odstotkov in v letu 2013/2014 glede na 2012/2013 prav tako za 11 odstotkov. Skupno je tako Univerza v Mariboru v opazovanem obdobju znižala število razpisanih vpisnih mest za 22 odstotkov. Za redni študij je Univerza v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 v primerjavi s študijskim letom 2012/2013 zmanjšala število razpisanih vpisnih mest za 15 odstotkov.

ljubljana14.02.08...filozofska fakulteta...informativni dnevi...studentje..foto: | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Analiza podatkov od let 2012 do 2014 o številu brezposelnih po posameznih skupinah študijskih programov je pokazala, da je med brezposelnimi diplomanti visokošolskega izobraževanja največ diplomantov iz področij ekonomije, prava, tujih jezikov in književnosti ter organizacije, sporočajo z Univerze v Mariboru. Navedeno gibanje na trgu dela je Univerza v Mariboru upoštevala tudi pri določanju števila vpisnih mest. Univerza je na področju ekonomije skupno število vpisnih mest v dveh zaporednih študijskih letih znižala za dobrih 50 odstotkov, na področju organizacije za 10 odstotkov, na področju prava za 32 odstotkov ter na področju humanistike, družboslovja in umetnosti  za 3,4 odstotka. Na področju prometa in logistike, ki prav tako izstopa po številu brezposelnih s pridobljeno visokošolsko izobrazbo navedene usmeritve, je univerza v opazovanem obdobju znižala število razpisanih vpisnih mest za 17,8 odstotkov na Fakulteti za logistiko ter za 28.6 odstotkov na Fakulteti za gradbeništvo. “Pri oblikovanju svoje vpisne politike Univerza v Mariboru sledi gibanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, torej ponudbi delovnih mest po posameznih področjih študija, kakor tudi strukturi brezposelnih ustrezne stopnje izobrazbe po posameznih študijskih področjih,” so sklenili.

Raziskava ljubljanske univerze

“Odstotek diplomantov Univerze v Ljubljani, ki se zaposlijo najkasneje v 6 mesecih po zaključku izobraževanja, se giblje okoli 80 odstotkov,” kaže njihova raziskava, ki pa ne velja za generacije diplomantov po letu 2010.

Raziskava še pravi, da so članice, diplomanti katerih so v vseh opazovanih letih zaposleni v višjem odstotku, kot je odstotek celotne Univerze v Ljubljani v času 6 mesecev po zaključku študija, so Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta, Pedagoška fakulteta in Zdravstvena fakulteta. Članice, diplomanti katerih so v vseh opazovanih letih zaposleni v nižjem odstotku, kot je odstotek celotne Univerze v Ljubljani, pa so  Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Fakulteta za arhitekturo in Naravoslovnotehniška fakulteta.

“Iz pridobljenih podatkov je mogoče sklepati, da učinek finančne krize ni tako zelo visok, kot je bilo pričakovati, sicer pa se ta učinek v največji meri pojavi šele pri generaciji 2010 na ravni članic. Članice, ki so temu dejavniku najbolj izpostavljene so Biotehniška fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za upravo, Pravna fakulteta in Veterinarska fakulteta,” ugotavljajo. Pri vseh teh rezultatih pa se je potrebno zavedati, da podatki ne prikazujejo stanja za generacije diplomantov po letu 2010, ko se je situacija dela na trgu še spreminjala.

Komentarjev 4
  • mokmelk 18:25 12.februar 2015.

    Zato pa so uvajanja in pripravništva. Si že kdaj slišal za humanizacijo dela tekom stoletij, pobič? Poleg tega je veliko bolj neznosno gledati ljudi z dvignjenimi nosovi.

  • miror 17:49 12.februar 2015.

    Zanimivo, kako se dekanja FF izogiba direktnemu odgovoru na vprašanje o zaposljivosti njihovih diplomantov. To pa zato, ker so diplomanti FF, FDV in raznih FOV-ov zelo težko zaposljivi doma, v tujini pa sploh ne. Te fakultete obstajajo samo zato, da ...prikaži večda imajo profesorji delo, kaj pa bo z diplomanti brez službe, pa jim je prav malo mar. Kdor je pameten in hoče sebi in staršem dobro, naj se tem omenjenim šolam na daleč izogne in se vpiše v šole naravoslovnih ved.

  • Papaja Popi 16:20 12.februar 2015.

    Seveda je več diplomantov, ko pa gredo delat neko šolo samo da hodijo v šolo.Diploma v žepu ne pomeni sigurne službe.Treba si je že v začetku izbrati takšno šolo z katero dobiš, po končanem šolanju, službo.Nihče se ...prikaži več noče več umazati in vsi bi brez dela dobro služili.