Siva ekonomija se utegne še bolj razcveteti, ljudje se še ne zatekajo k psihiatrom, zaradi krize se lahko poveča rodnost. Kar pa se tiče zabave, več pijemo doma kot v lokalih.
Siva ekonomija
V vsakršnih kriznih razmerah ljudje gledajo, kako bi se dokopali do denarja, s kriminalom ali s sivo ekonomijo. "Predvidevam, da bo več sive ekonomije," pravi Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. Bivši šef policije Marko Pogorevc dodaja: "Kriza bo vsekakor povzročila več vlomov, ropov, razne goljufije, zlorabe plačilnih kartic in druge oblike izsiljevanja. Več lahko pričakujemo tudi kršitev javnega reda in miru. Tudi v lokalih, ko se bodo sprostile kakšne strasti."
Obstoječe ustanove, a ne policija, predvsem pa davčne in finančne ustanove, bodo ob ustrezni usposobljenosti za prihajajoče izzive po Dobovškovem mnenju sivi ekonomiji kos. Pogorevc dodaja, da bi morali v razpravo o posledicah krize vključiti tudi sociologe.
Stiske
"Neugodne gospodarske razmere povzročajo stisko, strah pred brezposelnostjo nas dela negotove," razloži predsednik društva Ozara Bogdan Dobnik . "Negotovost lahko vpliva na porast depresivnih in anksioznih motenj, marsikoga pa lahko pripelje do razmišljanja o samomoru," doda.
Predstojnik centra za izvenbolnišnično psihiatrijo Anton Šteblaj pravi, da v psihiatričnih ambulantah zaradi stisk, ki jih povzroča kriza, še ne zaznavajo večjega obiska. "Znano je, da ljudje tožijo, ko imajo psihične težave, da jih boli želodec, da imajo zvišan pritisk ... Zaradi psihosomatskih bolezni ostajajo doma, šele pozneje se nekateri odločijo za obisk psihiatra. Pri nas ima obisk psihiatra še vedno nekak znak nesposobnosti."
Demografija
Na upad rodnosti kriza ne bo vplivala, saj so kazalniki že tako nizki, da kriza težko opazneje vpliva na rodnost, pravi Janez Malačič z ekonomske fakultete. Dopušča tudi drugačno možnost: ''Pokaže se lahko nepričakovan vpliv v obratni smeri, celo v povezavi s krizo. Včasih so stvari nepredvidljive.''
Mehanizmov za spodbujanje rodnosti po njegovem ''ni mogoče izključiti, vsaj dokler ne poskusimo z njimi. Organizirane obsežnejše akcije ali političnih ukrepov do zdaj ni bilo, zato ne vemo, kako bi vplivali.'' Kakšni mehanizmi? ''Raznoliki, inovativni, dolgoročni. Začenši s tem, da bi morali mladi imeti več vpliva v družbi. Druge starostne skupine so trenutno v politiki veliko vplivnejše od mladih, in to ni dobro,'' razmišlja Malačič.
Zabava
''Manj je kruha, več je iger. Človek nima za nov avto, ima pa vsaj za koncertno vstopnico," je recesijsko stanje na področju zabave komentiral Bojan Rojko , ki se ukvarja z organizacijo koncertov. Po njegovem mnenju recesija nima negativnega vpliva na področje komercialnega zabavništva, ampak prej nasprotno. ''Po informacijah, ki sem jih dobil z Zahoda, je prodaja vstopnic celo nekoliko narasla,'' še dodaja. Ravno tako se zaradi recesije ljudje ne zabavajo nič drugače, kot so se včasih. ''Morda se je življenjski slog spremenil le toliko, da ljudje več pijejo doma in manj v lokalu. Bolj se varčuje," pravi Rojko, nekateri gostinci pa opažajo, da obiskovalci dražje pijače zamenjujejo s cenejšimi. Namesto koktajlov se v zadnjem času menda popije več piva.
V vsakršnih kriznih razmerah ljudje gledajo, kako bi se dokopali do denarja, s kriminalom ali s sivo ekonomijo. "Predvidevam, da bo več sive ekonomije," pravi Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. Bivši šef policije Marko Pogorevc dodaja: "Kriza bo vsekakor povzročila več vlomov, ropov, razne goljufije, zlorabe plačilnih kartic in druge oblike izsiljevanja. Več lahko pričakujemo tudi kršitev javnega reda in miru. Tudi v lokalih, ko se bodo sprostile kakšne strasti."
Obstoječe ustanove, a ne policija, predvsem pa davčne in finančne ustanove, bodo ob ustrezni usposobljenosti za prihajajoče izzive po Dobovškovem mnenju sivi ekonomiji kos. Pogorevc dodaja, da bi morali v razpravo o posledicah krize vključiti tudi sociologe.
Stiske
"Neugodne gospodarske razmere povzročajo stisko, strah pred brezposelnostjo nas dela negotove," razloži predsednik društva Ozara Bogdan Dobnik . "Negotovost lahko vpliva na porast depresivnih in anksioznih motenj, marsikoga pa lahko pripelje do razmišljanja o samomoru," doda.
Predstojnik centra za izvenbolnišnično psihiatrijo Anton Šteblaj pravi, da v psihiatričnih ambulantah zaradi stisk, ki jih povzroča kriza, še ne zaznavajo večjega obiska. "Znano je, da ljudje tožijo, ko imajo psihične težave, da jih boli želodec, da imajo zvišan pritisk ... Zaradi psihosomatskih bolezni ostajajo doma, šele pozneje se nekateri odločijo za obisk psihiatra. Pri nas ima obisk psihiatra še vedno nekak znak nesposobnosti."
|
Morda nam bo kriza prinesla višjo rodnost. ©Istockphoto |
Demografija
Na upad rodnosti kriza ne bo vplivala, saj so kazalniki že tako nizki, da kriza težko opazneje vpliva na rodnost, pravi Janez Malačič z ekonomske fakultete. Dopušča tudi drugačno možnost: ''Pokaže se lahko nepričakovan vpliv v obratni smeri, celo v povezavi s krizo. Včasih so stvari nepredvidljive.''
Mehanizmov za spodbujanje rodnosti po njegovem ''ni mogoče izključiti, vsaj dokler ne poskusimo z njimi. Organizirane obsežnejše akcije ali političnih ukrepov do zdaj ni bilo, zato ne vemo, kako bi vplivali.'' Kakšni mehanizmi? ''Raznoliki, inovativni, dolgoročni. Začenši s tem, da bi morali mladi imeti več vpliva v družbi. Druge starostne skupine so trenutno v politiki veliko vplivnejše od mladih, in to ni dobro,'' razmišlja Malačič.
|
V času recesije več nazdravljamo doma kot v lokalih. ©Istockphoto |
Zabava
''Manj je kruha, več je iger. Človek nima za nov avto, ima pa vsaj za koncertno vstopnico," je recesijsko stanje na področju zabave komentiral Bojan Rojko , ki se ukvarja z organizacijo koncertov. Po njegovem mnenju recesija nima negativnega vpliva na področje komercialnega zabavništva, ampak prej nasprotno. ''Po informacijah, ki sem jih dobil z Zahoda, je prodaja vstopnic celo nekoliko narasla,'' še dodaja. Ravno tako se zaradi recesije ljudje ne zabavajo nič drugače, kot so se včasih. ''Morda se je življenjski slog spremenil le toliko, da ljudje več pijejo doma in manj v lokalu. Bolj se varčuje," pravi Rojko, nekateri gostinci pa opažajo, da obiskovalci dražje pijače zamenjujejo s cenejšimi. Namesto koktajlov se v zadnjem času menda popije več piva.
