Slovenija
137 ogledov

Večina dedičev pomoč vrne

CSD Šiška Saša Despot
Dedovanje. Po prejemnikih socialne pomoči in varstvenega dodatka država lani "dedovala" 270-krat. Praksa. Večina dedičev prejeto pomoč poplača, na hišo se država ne usede.

Država je lani dedovala po 270 prejemnikih varstvenega dodatka ali socialne pomoči, 117 zadev pa je državno pravobranilstvo, ki v teh postopkih zastopa državo, lani tudi zaključilo.

Spomnimo, če imajo prejemniki varstvenega dodatka ali trajne denarne socialne pomoči nepremičnine, se nanje v vrednosti dela prejete pomoči vpiše država, čemur se strokovno reče omejitev dedovanja po 128. členu zakona o dedovanju. Če so tudi dediči potrebni pomoči, se lahko sodišče odpove pravici države do vračila, a se to dogaja izjemno redko. "Sodišča so v večini zadev predlogom Republike Slovenije za omejitev dedovanja ugodila," pravijo na državnem pravobranilstvu in dodajajo, da so "v večini primerov dediči terjatev poplačali".

Ukrep zastraševanja

Kdor je dedič prejemnika socialne pomoči ali varstvenega dodatka, se namreč lahko odloči, kaj bo storil. Lahko prejeto pomoč vrne in deduje vse premoženje, če pomoči ne povrne, pa solastnik dediščine postane država. Tudi če dedič denarja za vračilo nima, se v konkretnih primerih država ne vpiše na stanovanjske nepremičnine, ampak država do svojega premoženja pride tako, da postane lastnica drugega premoženja pokojnega, denimo kmetijskega zemljišča, avta ali drugih premičnin, so še pojasnili na državnem pravobranilstvu.

Po mnenju Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo to ni dokaz tega, da je ukrep vračljive pomoči smotrn, ampak zastraševanja. "Ljudi je strah koristiti svoje pravice, malo tudi zaradi slabe obveščenosti. Tudi če ima nekdo razpadajočo kočo, če je to edino, kar bi lahko zapustil potomcem, se zaradi tega odpove svoji ustavni pravici do pomoči," opozarja Dragoš. Meni še, da je bil ukrep sprejet, ker gre za ljudi s socialnega dna. "Si predstavljate, da bi morali dediči direktorja, ki je zavozil podjetje, za to plačevati. Kdor bi to predlagal, bi ga imeli za norega. Ko gre za ljudi s socialnega dna, pa je to normalno," pravi Dragoš.

Na vprašanje, zakaj dediči, če lahko vrnejo prejeto pomoč, niso že prej pomagali pokojniku, da sploh ne bi potreboval pomoči, pa Dragoš odgovarja, da nekdo, ki je ostal brez službe, a dobro zaslužita njegova žena in sin, seveda ne bo upravičen do pomoči, "ne moreš pa v to prisiliti drugih sorodnikov, ki so lahko dediči".

Tretjine ni treba vrniti

Varstvenega dodatka po novem ni več treba vračati v celoti, ampak le dve tretjini prejetega zneska, enako pri socialni pomoči, le da se odšteje še 12 najvišjih mesečnih zneskov. Denarne pomoči, ki jo je pokojni prejemal manj kot 12 mesecev, pa ni treba vračati. Znesek se ne obrestuje, se pa valorizira, tako da se kljub inflaciji ohrani njegova vrednost.

Komentarjev 3
  • Pepe007 10:33 04.april 2014.

    Cel sistem socialne pomoči je tako kot ostalo v tej državi postal enostavno pretog. Na eni strani je država, ki potrebnim ne pove, do česa so upravičeni in kako jim po zakonu lahko pomaga, na drugi strani pa so iznadljivi ...prikaži več ljudje, ki znajo skriti prihodke in premoženje in vzamejo ta denar.

  • maresem 07:39 04.april 2014.

    Tako je to v tej "socialno varni državi" To je banditizem vladajočih kast državnega vrha., pa naj bo to leva ali desna opcija. Vsi so ena smrdljiva lopovska banda!

  • cobra10 23:42 03.april 2014.

    To ni "socialna" pomoč, to ni "ustavna pravica do pomoči", to je navaden kredit!Za neobveščenost so pa sami krivi. Pa naj pošljejo vsem potencialnim potrebnim prave informacije.Navsezadnje pa se bo kdo odločil za prejemanje tega kredita, potem čez ...prikaži več nekaj let pa bodo spremenili pravila igre in bo treba vračat z obrestmi vred ne glede na vse.Fuj! Čim dalj stran!