"Bralna značka je spodbujanje, razvijanje, gojenje ljubezni do branja, do dobre knjige, do literature. Po letošnjem štetju pri bralni znački sodeluje 65 odstotkov vseh osnovnošolcev, kar je ogromna številka," je za zurnal24.si dejala Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
Dodala je še, da bralno značko berejo tudi v slovenskem zamejstvu, v Italiji, Avstriji, na Koroškem in v Porabju na Madžarskem, pa tudi skupnosti Slovencev, ki živijo v Evropi ter drugod po svetu.
Tudi zaradi bralne značke imamo sodobne knjižnice
Bralna značka že petdeset let spodbuja razvoj bralne kulture mladih, prostovoljno branje v prostem času, ves čas pa se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim šolske knjižnice, kar je v pozdravnem nagovoru na osrednji slovesnosti ob 50. obletnici bralne značke na Prevaljah poudaril tudi predsednik države Danilo Türk.
"To, da praznujemo tako častitljivo obletnico, dokazuje, kako dober je program, ki ste ga sprejeli za svojega tako mladi kot tudi mentorji, ki prizadevno sodelujete pri organiziranju in izvajanju bralne značke. Bralna značka ima mnogo sporočil in zelo jasno poslanstvo. Tega je najbolj na kratko in jasno oblikoval Tone Pavček, ki je dejal: 'Če ne bomo brali, nas bo pobralo'," je dejal Türk.
Berejo tudi v vrtcih
V zadnjih petnajstih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju.
"Gre za družinsko branje, način in metode dela pa so precej specifične, predvsem ko gre za izbor literature," je dejala Perkova.
Mentorji ključni za motivacijo branja
Bralce bralne značke vodi okoli 5.000 mentorjev, to so učitelji, vzgojitelji in knjižničarji. Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji pa jih prilagajajo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev. To so lahko pogovori o knjigah, bralni klubi, projektno delo, literarne uganke, kvizi, srečanja s književniki, sodelovanje pri literarnih ali šolskih glasilih.
"Mentorji so najboljši takrat, ko zelo konkretno 'gledajo' svojo skupino bralcev tisto leto in ko se lahko prilagodijo vsakemu učencu posebej. Gre za individualizacijo, ki je danes sploh zelo moderna in je pri bralni znački lahko bolj izvedljiva kot pa pri pouku. Tam je namreč treba slediti učnemu programu in znanje preverjati z ocenami. Pri bralni znački si torej mentor lahko privošči, da gradi na posamezniku, na njegovem odnosu do branja in ga usmerja čim dlje naprej," je še dejala Perkova.
Več branja, manj televizije
Predsednik Türk je ob današnji slovesnosti na Prevaljah še dejal, da se tudi sam zelo dobro spomni bralne značke, ki je v njegovih letih šele začenjala svojo pot.
"Toda tu so bile zbirke Sinji galeb, Kondor, bile so priljubljene javne knjižnice in kultura branja je bila močna. Veliko več pa iz osnovnošolskega obdobja moje hčerke Helene, ko smo skupaj, družinsko brali. Nekatera dela je vredno brati večkrat, v različnih starostnih obdobjih in manj gledati televizijo. Branje nas bogati. To smo včasih dobro razumeli. Ne vem, če je danes še tako. Upam pa, da bo bralna značka pri branju še dolgo združevala tudi starše in otroke," je še dejal Türk.
