Slovenija
832 ogledov

Velik mednaroden uspeh slovenskih znanstvenikov

pes
Mednarodno priznanje za inovativno zdravljenje simptomov pasje demence.

Urban Košak s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je z ekipo prejel nagrado za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na prestižnem dogodku Biofit, namenjenem prenosu tehnologij iz akademske sfere v industrijo in inovacijam v zgodnji fazi. Prvo mesto so si prislužili z novim zdravilom za lajšanje simptomov pasje demence.

Na ljubljanski fakulteti za farmacijo so v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani (UL) pred leti razvili nov selektivni zaviralec butirilholinesteraze, ki poveča raven acetilholina, živčnega prenašalca v možganih, ki je odgovoren za spomin in učenje. Dokazali so, da zaviralec izboljša spomin, kognitivne funkcije in učne sposobnosti miši z induciranimi simptomi Alzheimerjeve bolezni. Nato pa so učinke dokazali tudi v raziskavi na dejanskih bolnikih - psih, ki trpijo zaradi kognitivne disfunkcije oziroma pasje demence, je pojasnil Košak.

V to raziskavo je bilo zajetih 14 psov, sedem v skupini, ki je prejemala zdravilo, ter sedem v kontrolni skupini. "Pse smo spremljali šest mesecev in pri prav vseh psih, ki so prejemali zdravilo, je prišlo do očitnega izboljšanja znakov demence, pri vseh sedmih iz kontrolne skupine pa se je stanje močno slabšalo, tako da so morali lastniki kar petih od sedmih psov iz kontrolne skupine uspavati zaradi hudo napredovane bolezni," je pojasnil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, ki je v okviru Veterinarske fakultete sodeloval pri testiranju zdravila.

"Glede na rezultate naše pilotne raziskave je zdravilo zagotovo izjemno zanimivo in ima velik potencial za zdravljenje demence pri psih, morda pa tudi pri ljudeh", ocenjuje Majdič.

Zdravilo so patentirali in ga želijo po besedah Košaka licencirati farmacevtskemu podjetju, ki se ukvarja z zdravjem živali ali ljudi. Kot je pojasnil Majdič, so že bili v stikih z nekaj farmacevtskimi podjetji, ki pa želijo večjo klinično raziskavo, preden bi se odločili za odkup patenta. "To pa je seveda povezano s finančnimi sredstvi, ki jih trenutno nimamo."

Veterinar, pes, kuža | Avtor: Profimedia Profimedia

Učinkovitega zdravila do zdaj še ni bilo

Na trgu po besedah Majdiča ni nobenega učinkovitega zdravila za pasjo demenco, podobno kot nimamo učinkovitih zdravil za Alzheimerjevo demenco pri ljudeh. "V ZDA je registrirano ene zdravilo (Selegilin), ki pa ima mešane učinke, pri nekaterih psih dokaj dobre, pri večini psov pa slabe ali pa učinka sploh ni," je pojasnil. Zdravilo, ki so ga razvili na UL deluje na nov način, in sicer "zavira aktivnost encima butirilholinske esteraze, ki je pomemben za pravilno delovanje stičnic (sinaps) med živčnimi celicami".

"Zdravilo spodbuja aktivnost sinaps in ta način spodbuja aktivnost centralnega živčnega sistema ter s tem lajša simptome demence, pri kateri propadajo živčne celice. Zdravilo deluje podobno kot zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, zaviralci acetilholinskih esteraz, le da deluje na drug encim v stičnicah med živčnimi celicami."

"Najpomembnejše je, da naš zaviralec ne povzroča neželenih holinergičnih učinkov, značilnih za druge učinkovine, kot so slinjenje, driska, bruhanje, motnje gibanja, ki povečujejo raven acetilholina v možganih," pa je dodal Košak.

Spregledana bolezen

Podatki o pojavnosti demence pri psih so sicer različni. "Večinoma govorijo o pojavnosti pri 20 do 50 odstotkih psov starejših od 12 let, vsekakor pri starejših psih ni redkost, je pa zelo velikokrat spregledana kot bolezen, ker bolezenske znake tako lastniki kot veterinarji pripišejo staranju, čeprav gre dejansko za bolezen zaradi propadanja živčnih celic," pojasnjuje Majdič.

Pri drugih živalih poročil o demenci ni, dodaja. "Nekaj malega je poročil o možnosti, da podobna bolezen obstaja pri mačkah in morda pri konjih, vsekakor pa se daleč najpogosteje pojavlja pri psih. Zato so psi, poleg tega, da je njihovo zdravljenje pomembno za veterinarsko medicino, tudi zelo zanimiv model za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Pri laboratorijskih glodavcih (miši, podgane) namreč ni nevrodegenerativnih bolezni, ki bi nastale spontano, zaradi česar je raziskovanje teh bolezni, njihovega poteka in zdravljenja oteženo," je še povedal Majdič.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.